Tri leta nazaj se je šlo po poti Aniti Goitan na Viš iz Cave del Mol, vmes takrat skok še na Koštrunove špice. Tokrat izhodišče malce bližje Rabeljskega jezera. Izhodišče je v rahlem ovinku v levo (most čez potok Bele vode). Smerne table nas usmerijo skozi gozd, hodimo po desni strani potoka. Čez nekaj časa pa prečimo potok in se zmerno vzpenjamo naprej, pot nas počasi pripelje do koče Brunner.
 |
| pot skozi gozd |
 |
| tik pred kočo Brunner |
 |
| smerokaz, ki nas usmeri na Lepo glavo |
Tu je tudi možnosti, da si napolnimo čutarco z vodo. Tu je sedaj možnost, da se usmerimo takoj po poti 625 v smeri bivaka Gorizia. Lahko pa predno nadaljujemo pot proti Višu, gremo še po nemarkirani poti na Lepo glavo (Vetta Bella). Smerokaz nas usmeri na desno stezo, ki nas čez strugo popelje na vzhodna pobočja doline Belega potoka. Nadaljujemo strmo navzgor do pod skalnih stolpov, kjer se pot obrne v levo. Pot je kar lahko sledljiva, le vseeno pa je potrebno biti pozoren, da te kaka gamsja stezica ne zavede. V pomoč tudi kakšen možic, gremo tudi čez manjši pas ruševja, tam ne se je najboljše enemu delu ogniti, da gremo po desni strani mimo ruševja). Seveda pa je potrebno biti na nekaj mestih pazljiv, sicer pa je vrh dokaj ozek in izpostavljen. Na gužvo tule ne boste naleteli - razgledi pa božanski
 |
| del poti proti Lepi glavi |
 |
| prekrasni razgledi, ko se vzpenjamo proti prvemu vrhu |
 |
| del poti skozi ruševje |
 |
| prekrasni razgledi z vrha Lepe glave (Cima alta di Riobianco, Cima del Vallone, Cima di Riofreddo) |
. Sestop po isti poti do koče Brunner.
 |
| studenček z vodo ob koči Brunner |
Od tu pa gremo naprej po poti 625, ki nas pripelje do bivaka Gorizia (vmes se pot vzpenja skozi gozd, nato pa pridemo v pas ruševja. Vsekozi se držimo bolj leve (na prvem razpotju se desno pot odcepi proti škrbini Bele vode (Forca di Rio Bianco). Od tu naprej se pot kar strmo vzpenja po nekaj časa hoje pa pridemo do bivaka Gorizia (malce pred bivakom se desno odcepi pot proti Krniški škrbini (Forcella del Vallone).
Od bivaka sledimo oznakam na skalah, ki nas usmerijo v rahlo vzpenjajoč gruščnat teren, ki nas pripelje do škrbine Alta di Rio Bianco. Tu je edino možno, da se usmerimo v desno, kjer se nadalje vzpenjamo, dokler ne pridemo do prvih jeklenic in začetka Poti stoletnice.
 |
| pogled z vrha škrbine in spodaj mali bivak Gorizia |
Pot se že v štartu strmo vzpne, v pomoč so nam jeklenice, nato sledi praktično navpični spust v ozko škrbino, ki pa je zgledno varovana z jeklenico ter skobami. Iz škrbine so povzpnemo nazaj, nato pa prečimo malce bolj položna pobočja, vmes je tudi nekaj varoval. Nato sledi kratek spust in kmalu pridemo do vhoda v predor. Tule je skoraj obvezna svetilka, saj je potrebno skozi predor malce vijuganja in tudi spust po lestvi. Ko pridemo iz predora, sledi še kratko prečenje, da pridemo do Krniške škrbine.
 |
| edine, ki sem srečal na poti |
S škrbine se spustimo po melišču in malce nad kočo Corsi se usmerimo desno in gremo v smeri Mojzesove škrbine (Forcella Mose). Tu pa se usmerimo desnov del poti Anite Goitan, kjer so nam v pomoč jeklenice, ko pridemo iz najtežje dela, pa nadalje prečimo pobočja, kjer pridemo do razpotja, kjer se usmerimo bolj v levo (tu bomo ob povratku ubrali pot navzdol). Sledi še vzpon čez gruščnat ter skalnat teren, in kmalu smo na vrhu Viša.
 |
| Koča Corsi |
Povratek do razcepa po isti poti, nato pa se usmerimu navzdol po grušnatem terenu, dokler ne pridemo do prvih jeklenic, ki so nam v pomoč ob spustu. Sledi še povratek proti koči Corsi (ki je itak zaprta). Od tu pa se nato usmerimo naprej po poti 629 (650), ki nas postopama pripelje nazaj na izhodišče.
 |
| od tega tolmunčka je še malce vzpona, potem pa spust skozi gozd do izhodišča |
 |
| prijetna pot skozi gozd |
 |
| zadnje razpotje, držimo se smeri 650 |
Cca 20 km (GPX)
Ni komentarjev:
Objavite komentar