Tokrat sem se na pot odpravil iz Zadnjice v Trenti. Pot proti Kriškim podom poteka brez posebnosti — sprva prijetno skozi gozd, nato se prevesi v mulatjero. Na poti ni bilo nikogar; šele malo pod vrhom Kriških podov sem v daljavi opazil dve svetilki. Ko sem prispel do Pogačnikovega doma, so bili še vsi v spancu :)
Nadaljeval sem levo mimo doma v smeri Razorja in Planje (več o tej poti proti Razorju sem že opisal v enem izmed prejšnjih prispevkov). Tik pred vrhom Razorja pa me je ujela megla oziroma nizka oblačnost, zato razgledi niso bili takšni, kot bi si želel. Nekaj časa sem sicer počakal v upanju, da se razkadi, vendar brez uspeha.
Ob povratku proti Kriškim podom sem skočil še na bližnjo Planjo, nato pa se okoli 7. ure zjutraj vrnil do doma. Tam sem si vzel nekaj časa za počitek, užival v soncu ter si privoščil nekaj hrane in pijače.
Pot sem nadaljeval po markirani poti proti Bovškemu Gamsovcu (smer proti Dovškim vratcem), kjer se pot odcepi desno. Trasa poteka deloma po grebenu in pod njim, na nekaterih mestih pa je speljana z jeklenicami in klini, ki olajšajo prehode. Na Bovškem Gamsovcu sem bil povsem sam.
Nadaljeval sem proti Luknji, še prej pa sem se malo pod Gamsovcem ustavil na območju, kjer sem ponovno opazil veliko zanimivih živalic :).
Od Luknje naprej pot prijetno vodi v senci vse do izhodišča v Zadnjici.
Lep, razgiban krožni izlet, ki kljub priljubljenosti območja ponuja tudi precej miru in samote.
Dolžina cca 26 km / cca 2.500 vm (GPX sled)