Razor s Planjo in Bovški Gamsovec

Tokrat sem se na pot odpravil iz Zadnjice v Trenti. Pot proti Kriškim podom poteka brez posebnosti — sprva prijetno skozi gozd, nato se prevesi v mulatjero. Na poti ni bilo nikogar; šele malo pod vrhom Kriških podov sem v daljavi opazil dve svetilki. Ko sem prispel do Pogačnikovega doma, so bili še vsi v spancu :)

Nadaljeval sem levo mimo doma v smeri Razorja in Planje (več o tej poti proti Razorju sem že opisal v enem izmed prejšnjih prispevkov). Tik pred vrhom Razorja pa me je ujela megla oziroma nizka oblačnost, zato razgledi niso bili takšni, kot bi si želel. Nekaj časa sem sicer počakal v upanju, da se razkadi, vendar brez uspeha.

Ob povratku proti Kriškim podom sem skočil še na bližnjo Planjo, nato pa se okoli 7. ure zjutraj vrnil do doma. Tam sem si vzel nekaj časa za počitek, užival v soncu ter si privoščil nekaj hrane in pijače.

Pot sem nadaljeval po markirani poti proti Bovškemu Gamsovcu (smer proti Dovškim vratcem), kjer se pot odcepi desno. Trasa poteka deloma po grebenu in pod njim, na nekaterih mestih pa je speljana z jeklenicami in klini, ki olajšajo prehode. Na Bovškem Gamsovcu sem bil povsem sam.

Nadaljeval sem proti Luknji, še prej pa sem se malo pod Gamsovcem ustavil na območju, kjer sem ponovno opazil veliko zanimivih živalic :).

Od Luknje naprej pot prijetno vodi v senci vse do izhodišča v Zadnjici.

Lep, razgiban krožni izlet, ki kljub priljubljenosti območja ponuja tudi precej miru in samote.

Dolžina cca 26 km / cca 2.500 vm (GPX sled)

Vogel

Petkova tura nas je vodila iz Tolminskih Raven, od koder smo se podali po strmi poti proti planini Razor. Sprva pot poteka po kolovozu čez razgledne travnike, nato pa pot na kratko spusti in nato počasi vzpenja skozi gozd. Na razpotju smo izbrali krajšo, a precej bolj strmo varianto, ki nas po serpentinah in čez mestoma bolj izpostavljen, a zavarovan del pripelje višje na pobočja, od koder se začnejo odpirati lepi razgledi na tolminsko stran. 

Po prehodu skozi gozd se svet odpre in kmalu dosežemo planino Razor, kjer stoji koča (te dni je bila odprta). Od tu naprej nadaljujemo proti Voglu – najprej skozi kratek pas gozda, nato pa po vse bolj odprtem svetu, kjer nas pot vodi čez travnata in skalnata pobočja proti grebenu nad Krnico. 

Zadnji del vzpona postane nekoliko bolj razgiban, z lepimi pogledi na okoliške vrhove, preden stopimo na vrh Vogla. Povratek sprva po kratkem grebenu (do table, ki usmeri za Globoko), mi pa smo se usmerili proti planini Razor, po šrotu oz. melišču, dokler nismo prišli nazaj na markirano stezo, ki nas je popeljala nazaj do planine Razor, kjer smo si privoščili štruklje (ne ravno poceni :(

Od tam je sledil še položen in sproščen sestop nazaj proti Tolminskim Ravnam po položni poti (mulatjeri).

Dolžina 13 km / cca 1.070 vm (GPX sled)

Vrh nad Škrbino

Lepo izkoriščena nedelja, tokrat izhodišče Planina Razor in skok na Vrh nad Škrbino ter potem grebensko prečenje do Globokega in povratek na izhodišče.

Od koče se usmerimo v smeri Škrbine in Vogla (če se že navsezgodaj zagovoriš, potem je treba biti kar pozoren, da se kmalu usmerimo v smeri Škrbine, sicer se lahko zgodi, da greš v napačno smer :):) Skratka pot je lepo markirana in se zložno vzpenja.

Pri naslednjem razpotju pa smo se usmerili za direktno pot, ki je usmerjena bolj v desno proti vrhu (leva gre na sedlo Škrbina). Od tu naprej pa ni več nobenega razpotja, tako da samo urno oz. počasi proti vrhu gore.

Od tu pa smo se nadalje usmerili desno na dobro uhojeno stezo, ki nas pelje pod vrhom Meja, Vrh Hribcev ter nazadnje čez Rušnati vrh (steza je razgibana gor/dol). Še malo in pridemo do Globokega, kjer je tudi bivak, ki je bil pred leti obnovljen. Nižje je betonski bunker, ki je bil postavljen v sklopu Rapalske meje.

Od bivaka pa se po markirani stezi spuščamo nazaj v dolino oz. do planine Razor. 

Vseskozi smo imeli res fantastično vreme, skoraj brez vetriča, razen potem po grebenu, ko je z bohinjske strani nekajkrat malce zapihalo.

Res prijetno izkoriščen dan v fajni družbi.

Dolžina cca 9,5 km / 900 vm

Tolminski Kuk in ostali bližnji vrhovi

Po dveh letih spet izhodišče Tolminske Ravne. Parkira se na koncu vasi, če je parkirišče polno, je malce naprej še eno.Lepa krožna tura - z izhodiščem v Tolminskih ravnah. Parkiramo ob koncu vasi nato pa se sprehodimo preko travnika/pašnika (lahko pa se gre tudi proti domačiji in potem nad pašnikom kjer se potem priključimo markirani poti. Sledimo smerokazu za planino Kal ter Tolminski Migovec, pot je markirana, na razcepih ustrezno označena s smerokazi. Po nekaj časa in precej strmem vzponu pridemo do planine Kal (tudi do tu smo šli tokrat po drugi in sicer  "kravji poti", ki je malce bolj direktna in gre malce nižje od markirane poti. Na planini Kal nadaljujemo v smeri Migovca, pot je dobro označena ter na razpotjih tudi ustrezno označena. Na drugo stran se lepo vidi Krnsko pogorje ter dolina Tolminke. Pot se lepo počasi vzpenja in po nekaj časa pridemo do sedla, kjer se desno odcepi pot za Migovec (levo navzdol pa Tolminski Kuk. Od tu je še cca 10 minut do Migovca. Povratek po isti poti do sedla ter nato po markirani poti proti Tolminskem Kuku, kjer gremo sprva skozi pas ruševja. 

Ko pridemo iz pasa ruševja, pa se usmerimo z markirane poti, in gremo direktno cik-cak proti vrhu Tolminskega Kuka. Od tu dalje pa potem prečimo po grebenu do Zelenega vrha ter se nato spustimo do Škrbine. Od tu dalje gre levo pot proti Komni - izberemo južno stran grebena, kjer gre markirana pot na Vrh nad Škrbino (v začetku je malce zahtevna, ki pa je opremljena s klini ter jeklenicami. Z Vrha nad Škrbino se pot nadaljuje po grebenu proti Rušnatemu Vrhu in Vrh Planje. Na koncu še spust do Globokega, ter nato po markirani poti proti Planini Razor (koča trenutno ob vikendih odprta v primeru lepega vremena). Na koncu ostane še spust do Tolminskih Ravn po položni poti.

Dolžina cca 19 km / cca 1650 vm

Razor in Planja

Ko pristaneš v gorah, medtem ko si imel prvotno v planu skok na slovensko obalo. Razlog? Slab spanec. Ob 4. uri zjutraj na hitro spakiral in šel proti Bovcu. Na poti razmišljal na kater vrh iti, pa sem se odločil da grem do Zadnjice, in se potem spotoma odločim v katero smer me bo neslo. Na koncu sicer ne vem po kakšni logiki, sem se odločil za skok do Kriških podov, potem pa ali levo proti Razorju, ali desno Stenar in krožna preko Križa nazaj. Odločil sem se za prvo možnost. No ja, lahko bi naredil obkljukal tudi vse tri vrhove oz. štiri, pa napoved ni bila najbolj rožnata za popoldne. 

Sama pot do Kriških podov je brez posebnosti, vleče se lepo sprva po gozdu, nato pa preide v mulatjero. Gužve na poti ni bilo, prve pohodnike srečal pod vrhom Kriških podov, ki so se vračali nazaj v dolino. Do Pogačnikovega doma na Kriških podih pot res ni zahtevna. 

Od Pogačnikovega doma, gremo torej naprej za Križ, Razor, kjer pa se kmalo odcepi pot v levo (naravnost/desno gre pot na Križ). Tu kasneje prečimo pas melišča. Kasneje je na poti par jeklenic, ki so nam v pomoč pri poti navzgor proti sedlu Planja. Od tu se usmerimo desno (spodaj levo je pot na Planjo), naravnost pa pot proti Vršiču. Pot naprej se vzpenja proti Razorju, na nekaterih mestih potrebna pazljivost, da ne prožimo kamenja. Vmes pridemo tudi v kratek pas melišča, sicer pa pot ni nekaj zelo izpostavljana.  Malce pod vrhom pa je strm previs, kjer so nam v pomoč skobe in jeklenice. Nato še par korakov in smo na vrhu.

Ob vračanju, sem skočil še na Planjo (cca 15 minut iz sedla), ter nato povratek do Pogačnikovega doma ter kasneje še sestop po isti poti proti izhodišču.

Koča je še odprta in bo predvidoma do konca septembra. 

Dolžina cca 23 km / 2.100 vm / Povezava do GPX

Mountaineering in Julian Alps

I spent whole weekend in Julian Alps. I went with one group on Razor, Planja and Bavski Gamsovec. We begun on August 18th in the morning from Vršič, and first we achieved Razor and than Planja. In the afternoon we came to Pogačnikov home, where we sleep over night. Next day we achieved Bavški Gamsovec and then we walked to the valley to Zadnjica.