Škrlatica, Dolkova špica & Križ

S parkirišča v dolini Vrat se odpravimo skoraj do Aljaževega doma v Vratih, nato pa se usmerimo desno proti Škrlatici, Dolkovi špici, Stenarju in Križu (naravnost vodi pot proti Triglavu, Luknji ipd.).

Pot se hitro začne vzpenjati skozi gozd. Sprva hodimo po kolovozu, ki kmalu preide v precej strmo pešpot, zato je že na začetku treba pošteno »grizti« v klanec. Višje prečimo še pas ruševja. Na okoli 2.000 m nadmorske višine pridemo do razpotja, kjer se desno nadaljuje pot proti Škrlatici, levo pa se odcepi pot proti Križu in Kriški steni mimo Bivaka IV na Rušju.

pot, ki gre v levo mimo bivaka (mi gremo naravnost oz. desno in ne proti bivaku)

Nadaljujemo desno proti Škrlatici. Pot se zložno vzpenja, nato nekoliko spusti in se ponovno začne vzpenjati. Po določenem času dosežemo Zadnji Dolek, kjer je novo razpotje. Pot na Škrlatico zavije desno, medtem ko leva vodi proti Dolkovi špici prek Rdeče škrbine.

še malce naprej in pridemo do Zadnjega Doleka

Markirana pot proti Škrlatici sprva poteka po melišču, nato pa vstopi v steno in na zavarovani del poti. Na posameznih mestih je pot opremljena s klini in jeklenicami. Višje se pot nekoliko spusti in nas pripelje do najizpostavljenejšega dela ture, kjer prečimo gladko steno v desno. Ta odsek je najprej zavarovan s skobami in jeklenico, nato pa se prečno vzpenjamo po terenu, kjer je varoval nekoliko manj. Zadnji del vzpona proti vrhu Škrlatice je nekoliko manj zahteven, vendar še vedno zahteva zbranost in previdnost.

Z vrha sestopimo nazaj na Zadnji Dolek. Deloma lahko uporabimo tudi melišče in se tako izognemo delu zavarovane poti, kar prihrani nekaj časa. Pri tem moramo biti pozorni, da se usmerimo proti poti, ki z Zadnjega Doleka vodi na Rdečo škrbino.

Pot proti Rdeči škrbini je speljana po melišču in precej krušljivem terenu, kjer je veliko drobirja, zato dodatna previdnost ni odveč. Zaključni vzpon proti škrbini je izrazito strm. V enem delu je nam v pomoč tudi jeklenica. Na Rdeči škrbini se usmerimo levo proti Dolkovi špici, ki jo dosežemo v približno pol ure.

en del poti proti vrhu Dolkove špice

proti vrhu

pogled z vrha Dolkove špice

Po isti poti se vrnemo na Rdečo škrbino, nato pa nadaljujemo levo oziroma navzdol po markirani poti proti Bivaku IV, Križu in Pogačnikovemu domu. Sestop poteka sprva po skalnatem terenu in kasneje po zahtevnem melišču v številnih okljukih. Pot nas najprej vodi pod Dovškim Gamsovcem, kasneje pa pod Gubnim.

Ko dosežemo Kriški preval, nadaljujemo naravnost (desno se odcepi pot proti Kriški steni) vse do Bovških vratc, kjer zavijemo levo proti Križu. 

na vrhu Križa

Z vrha Križa sestopimo proti Stenarskim vratcem, nato nadaljujemo proti Dovškim vratcem (smer Vrata). Tam se usmerimo levo na pot čez Sovatno, ki nas pripelje nazaj do izhodišča v dolini Vrat. Pot ima na nekaj mestih tudi varovala (jeklenice), sicer pa večinoma poteka čez melišča in skalnat svet. V spodnjem delu preide v gozd ter se malo pred koncem priključi poti proti Luknji, po kateri se vrnemo do parkirišča.

del zavarovane poti čez Sovatno

na nadmorski višini cca 1.300m 

Dolžina cca 19 km / cca 2.350 vm (GPX Sled)

Vršač in Kanjavec (čez Komar & Kanjavčeve police)

Glede na super vremensko napoved za nedeljo je padla hitra odločitev za en celodnevni obisk Julijskih Alp (izhodišče dolina Zadnjice). Vzpon na Vršac čez Komar in prečenje Kajavčevih polic ter preko Prehodovcev na Kanjavec.

Pot sprva poteka po cesti mimo vikendov in skozi gozd. 

Višje prečimo manjši mostiček čez grapo, od tam naprej pa se začne steza, ki deloma poteka po mulatjeri. Markacije so lepo vidne, tako da ni težav z orientacijo. Ko pridemo do travnika, se stezi razcepita. Desno gre pot čez Komar, naravnost oziroma nekoliko levo pa pot po mulatjeri, ki se na koncu ponovno združita malo pod Doličem.

Pot čez Komar je prav tako markirana in tam, kjer je potrebno, ustrezno zavarovana s klini in jeklenicami.

kapelica ob poti čez Komar

pot čez Komar

ostenje Kanjavca

Treba pa je biti previden po deževju oziroma v primeru precejšnje rose in vlage, saj je lahko podlaga spolzka. Vmes je tudi za odtenek poplezavanja, a iskreno nič pretresljivega. Ob koncu poti čez Komar se ta združi z mulatjero, ki vodi precej naokoli. Od tu nadaljujemo še kratek čas po mulatjeri, nato pa se kmalu odcepi pot v desno (Pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).

razcep

pogled proti Kanjevčevimi policami

Od tam se nekoliko spustimo in prečimo skalnato pobočje z nekaj melišča, kjer pridemo pod stene Kanjavca in kmalu vstopimo na Kanjavčeve police. 

Na določenih mestih je pot zavarovana z jeklenicami, kjer je to nujno potrebno, sicer pa ni tako močno varovana kot nekatere druge poti v naših Julijcih. Pot se mestoma nekoliko spusti oziroma vzpne, vendar so police dokaj široke. Poteka v smeri Vršaca, ki ga lahko ves čas opazujemo v daljavi.

Ko pridemo iz polic, nas čaka še del vzpona proti sedlu, od koder se nato usmerimo po rahlo uhojeni stezi proti Vršacu. Nato lahko naredimo še kratek ovinek po celotnem Vršacu in se po drugi strani vrnemo na markirano pot, ki nas nato preko druge strani počasi pripelje proti Koči na Prehodavcih.

Od koče se usmerimo proti Triglavu oziroma Hribaricam. Pot nas sprva vodi po meliščih in se kar lepo vzpenja. Višje se v levo odcepi pot za Kanjavec, naravnost pa vodi pot proti sedlu Hribarice.

Pot naprej nas pripelje v manjšo in razmeroma strmo dolinico, ki leži med obema vrhovoma Kanjavca. Od tu gremo samo še strmo navzgor vse do sedla med zahodnim in vzhodnim vrhom Kanjavca. Od tu skočimo najprej na zahodni vrh, nato še na vzhodnega.

Sledi spust proti Koči na Doliču, od tam pa po mulatjeri nazaj proti Zadnjici in izhodišču.

Dolžina cca 28 km / cca 2.420 vm (GPX sled)