Izhodišče za tokratno turo je bil Aljažev dom v Vratih. Obisk Pihavca po poti Tineta Miheliča ter še skok na Stenar, ter povratek v Vrata čez Stenarska vratca.
S parkirišča je prvo potrebno narediti nekaj metrov po cesti do doma, kjer se usmerimo na markirano pot za Triglav/Luknjo in se vzpnemo do Luknje po dolini Vrat. Od tu se nadalje usmerimo na markirano pot za Bovški Gamsovec, tej poti pa sledimo le dobrih 10/15 minut. Ko gre markirana pot v desno, se mi usmerimo v levo, in gremo preko melišča. Nato pridemo na travnat teren, kjer se usmerimo desno, kjer pridemo ponovno na melišče, po katerem se kratek čas vzpenjamo, kjer pridemo počasi do žleba (pogled bolj v levo z melišča), kjer je tudi spominsko obeležje Tinetu Miheliču.
 |
| proti Luknji |
 |
| pozer že na delu :) |
 |
| travnati del, ki gre potem proti melišču navzgor |
 |
| preko melišča proti žlebu... |
tu se usmerimo bolj v levo, kjer kmalu pridemo do obeležja
 |
| vstop v žleb |
Začetni del, da prečimo tale žleb je malce bolj zahteven, potrebno je malce plezanja in pazljivosti, saj so takoj po vstopu precej gladke skale. Ne gremo povsem do vrha žleba, ampak se pri koncu usmerimo levo, kjer prečimo manjše melišče, ko se teren malce zravna, pa se po travnatem pobočju usmerimo desno, ter nadaljujemo navzgor sprva po travah nato pa po melišču, skalah, kjer pridemo počasi do škrbine Čez kamen. Možicev je bolj malo, sam sem še postavil kakšnega (ni pa težko dostopna škrbina), ko pridemo do vrha, se priključimo markirani poti, ki vodi na Pihavec - določene markacije so že zbledele, vendar ni težav za pristop do vrha Pihavca, kjer so res veličastni razgledi, dodatno pa da čar še popolna samota, ko ni nikjer nobenega.
Sestop s Pihavca se je opravil po markirani poti (uradno je zaprta!) na stran Kriških podov po melišču (na sedlu Čez kamen se usmerimo v levo) - en del je malce bolj zahteven, ki vodi čez strm skalni skok, ki pa je zavarovan s skobami. Na spodnjem delu melišča, pa se usmerimo na stezico v desno (je lepo vidna), levo gre pot proti Kriških podom. Stezica nas pripelje na Dovška vratca.
 |
| sestop po zavarovani poti do melišča |
 |
| pogled nazaj proti sedlu in melišču, katerega smo prečili |
 |
| vzpon proti Dovškim vratcom |
Od tu nadaljujemo dalje po markirani poti za Stenar (naravnost). Če bi radi spustili Stenar, pa se lahko usmerite desno na markirano pot, ki vodi na izhodišče v dolino Vrat. Z Dovških vratc je še dober km do Stenarja (malce več kot 300vm).
Sestop pa se je vršil preko Stenarskih vratc, namesto, da se spustimo na Dovška vratca, ter povratek po markirani poti. Tečen je samo prvi del oz. sestop s Stenarskih vratc, saj gre za precej strmo pobočje, ki je na določenih mestih krušljivo. Samo prvi del gremo pazljivo po grušču, dokler ne pridemo do dela, kjer je potrebno tudi malce poplezavanja. Ko gremo čez vratca, se sprva držimo bolj desne pri sestopu, zadnji del pa se usmerimo bolj v levo, sicer tudi po desni predvidevam, da bi šlo, vendar je še vedno pot v levo bolj smotrna. Ko pridemo iz najtežjega dela ven, pa se spustimo po melišču, držimo se bolj desne (hodimo vseskozi pod stenami Stenarja). Ob koncu melišča, pridemo na manjši "travnik", na katerem se usmerimo v levo, ter se spustimo do markirane poti, ki vodi na Škrlatico. Sem pa tudi tule na tej poti dodal par možicev. Nato nas čaka še spust po markirani poti do izhodišča.
 |
vstop v Stenarskih vratcih na drugo stran
 | | prvi del poti z vratc navzdol, kjer pridemo do zahtevnega dela |
|
 |
| pogled nazaj, najbolj zahteven del iz Stenarskih vratc |
 |
spust po melišču navzdol....
|
pogled po melišču nazaj proti Stenarskih vratcem
 |
| tule se usmerimo v levo, kjer pridemo nižje počasi do markirane poti |
