Jalovec

Po cca 5 letih spet na obisk Jalovca, tokrat izhodišče Zadnja Trenta (Flori). Skoraj neverjetno, da je v tem delu Posočja še vedno na razpolago brezplačno parkirišče. "V klanec" čez Jalovško škrbino preko Jezerce na Jalovec. Povratek pa sestop do Jezerce ter mimo Zavetišča pod Špičkom in dalje proti Zadnji Trenti (Flori).

celotna trasa poti

izhodišče v Zadnji Trenti (Flori)

Usmerimo se naravnost (desno) na peš pot v smeri Jalovca (leva pot vodi na Bavški Grintavec). Pot v začetnem delu poteka skozi gozd, že po cca 100m se začne strmo vzpenjati ter hodimo kar lep čas.

lepa steza, ki se strmo vzpenja skozi gozd

Ko pridemo do prvega razpotja (naravnost vodi pot proti zavetišču pod Špičkom,), se usmerimo desno v smeri Jalovca ter Malega Kota.

držimo se smeri Jalovca

Kar lep čas hodimo skozi gozd, kjer pa višje pridemo do novega razpotja, kjer z desni strani pride pot z Vršiča. Nadaljujemo naravnost v smeri Jalovca (levo zavetišče pod Špičkom, desno Vršič).

naslednje razpotje

Pot se še vedno strmo vzpenja skozi gozd, višje pa pridemo že na razgledna pobočja pod Goličico in Šitami.

 

Počasi preidemo na bolj kamnit svet in še vedno sledimo markacijam ter poti, ki nas usmerja malce bolj v levo smer (pridemo še do enega razpotja pod Jalovško škrbino), tu gremo levo proti steni Goličice (naravnost Jalovška škrbina in dolina Tamar). 

 

V plezalnem delu so varovala le tam, kjer so najbolj potrebna, jeklenic je le za vzorec. Ko pridemo iz najbolj strmega dela, nas čaka melišča, katerega prečimo in se ponovno držimo bolj leve (sledimo markacijam), ki nas popelje skozi Vrataca preko Jalovškega sedelca, in nas pripelje do razpotja na Jezercih.

Jezerca

Nadaljujemo rahlo desno v smeri Jalovca. Pred sabo imamo še zadnji del strmine, na nekaterih delih tudi malenkost izpostavljeno, zato je potrebno biti vsekozi pozoren (no pa saj, v visokogorju je potrebno biti vedno pozoren). Pridemo na greben Jalovca, kjer imamo potem še nekaj malega poti in smo že na vrhu Jalovca (malce nižje je tudi razpotje, kjer se priključi pot s Kotovega sedla).

Sestop do Jezerca po isti poti nakar pa se usmerimo na markirano pot, ki vodi proti zavetišču pod Špičkom. ot se sprva zmerno spušča po kamnitem svetu, nato pa nas pripelje do travnatih pobočij in melišč pod Velikim Ozebnikom. Ob lepih razgledih na okoliške vrhove postopoma izgubljamo višino ter po krajšem spustu prispemo do Zavetišča pod Špičkom.

 

 

Zavetišče pod Špičkom

Pri zavetišču nadaljujemo po markirani poti v smeri Zadnje Trente. Pot nas sprva vodi po rušnatem in travnatem svetu, nato pa preide v gozd.

Sledi daljši spust skozi gozdnata pobočja, kjer na nekaj razpotjih sledimo oznakam za Zadnjo Trento. Nižje se priključimo poti, po kateri smo se vzpenjali proti Jalovcu.

Nadaljujemo naravnost navzdol in po nekaj minutah hoje dosežemo izhodišče pri parkirišču v Zadnji Trenti (Flori).

Spomenik dr. Juliusu Kugyju leži ob vznožju prelaza Vršič, v zavetju najlepših slovenskih gora, zazrt proti osupljivemu Jalovcu, ki se je Kugyju še posebej zasidral v srce.

Dolžina poti cca 12 km / cca 1.750 vm (GPX sled)

Zadnjiški Ozebnik

Klemen je dal za zadnji dan v letu idejo, da skočiva na Zadnjiški Ozebnik iz doline Trente. Dejal je, da je dostop dokaj enostavn, kljub snegu. Skrbelo me je edino napovedan mraz. Kajti v zadnjih dveh zimskih turah je bila inverzija in sem res užival - ker sicer cel dan pod minusom zame niso idealne razmere :)

izhodišče

Parkirala sva pri TNP Info Center Dom Trenta. Od tu pa sva se usmerila zadaj za domom na stezo, ki gre vzporedno z glavno cesto, skozi gozd, greva mimo Gmajne, kjer pridemo na isto pot, ki gre iz izhodišča malce pred Trento (smerna tabla planina Lepoč).

Od tu naprej moramo preči manjši potok, nakar pa pridemo na mulatjero, ki nas vodi vse do planine Lepoč, tu se za kratek čas pot tudi zravna. 

Od tu naprej pa se stezica spet začne malce bolj strmo vzpenjat. Tu pa tudi pridemo že do prvega snega (na cca 1.100 - 1.200m), ki pa ga je bilo bolj za vzorec. Mulatjera gre večinoma cikcak, ki nas pripelje do planine Trebiščina na višini cca 1.400m, tu pa je bilo snega že precej več - mraz je kar fajn pritiskal, saj gre za senčno stran. Odločila sva se, da greva v na pol podrto hišico, kjer sva se okrepčala ter dala gor gamaše. 

Od tu dalje naju je čakalo še kar nekaj hoje, da sva dosegla prve sončne žarke. S planine sva se usmerila bolj v levo, saj je desno steza peljala proti Trebiškemu Dolu. Levo pa je pot šla proti vojašnici Velika Glava (bolje rečeno ostankom vojašnice). Na poti proti ostankom vojašnic, je bila potrebna manjša pozornost, saj je bila pot povsem ledena, tako sva šla malce nižje od predvidene. 

Ko sva prišla do ruševin vojašnic, sva se spet malce okrepčala, nato pa šla dalje pod Velikim Konjem proti najinemu cilju, dokaj blizu, ampak tako daleč.

Tu se je pa začela tudi kar velika borba, saj je bil sneg napihan, mehak, naokrog pa enkup borovja in ruševja, verjetno sva rabila za tale "labirint" uro in pol, da sva prišla iz najbolj zahtevnega terena verjetno v normalnih (suhih) razmerah bi to šlo verjetno v cca 15minutah. Glede na to, da sva res pokurila več kot preveč energije je bil zadnji del do vrha Zadnjiškega Ozebnika precej doolg :) Tu sva si tudi namontirala mini derezice.

Na vrhu naju je čakal sonček ter rahel veter, zatorej sva se odločila, da na vrhu narediva par nekaj fotk, ker razgledi s tega vrha res očarajo. 

Nato pa sva se v prvem delu spustila po isti poti, nakar pa sva se usmerila bolj v levo, vendar nisva povsem ulovila steze, nakar sva spet naletela na pas ruševja.

Nekako sva zbrcala čez in šla čez manjši skok, ki je bil na srečo kopen, nižje dol pa je bilo spet precej snega. Ko sva se spustila še en malo, sva končno prišla do sedla Čez Dol. 

Od tu pa sva se usmerila proti desni, kjer pa je bilo že vidno, da se je pred nama nekaj dogajalo (nekaj stopinj. Vendar naju je čakalo res še kar nekaj poti, da sva prišla do doline Zadnjice, snega pa kar ni bilo konca. Ko sva prišla do parkirišča v Zadnjici, sva se usmerila na stezo, ki je peljala mimo glavne ceste, šla sva še mimo kmetije, in kmalo prišla do najinega izhodišča.

Slike: Klemen & Tomaž

Dolžina: 19 km / cca 1.500 vm (GPX sled)