Zadnjiški Ozebnik

Klemen je dal za zadnji dan v letu idejo, da skočiva na Zadnjiški Ozebnik iz doline Trente. Dejal je, da je dostop dokaj enostavn, kljub snegu. Skrbelo me je edino napovedan mraz. Kajti v zadnjih dveh zimskih turah je bila inverzija in sem res užival - ker sicer cel dan pod minusom zame niso idealne razmere :)

izhodišče

Parkirala sva pri TNP Info Center Dom Trenta. Od tu pa sva se usmerila zadaj za domom na stezo, ki gre vzporedno z glavno cesto, skozi gozd, greva mimo Gmajne, kjer pridemo na isto pot, ki gre iz izhodišča malce pred Trento (smerna tabla planina Lepoč).

Od tu naprej moramo preči manjši potok, nakar pa pridemo na mulatjero, ki nas vodi vse do planine Lepoč, tu se za kratek čas pot tudi zravna. 

Od tu naprej pa se stezica spet začne malce bolj strmo vzpenjat. Tu pa tudi pridemo že do prvega snega (na cca 1.100 - 1.200m), ki pa ga je bilo bolj za vzorec. Mulatjera gre večinoma cikcak, ki nas pripelje do planine Trebiščina na višini cca 1.400m, tu pa je bilo snega že precej več - mraz je kar fajn pritiskal, saj gre za senčno stran. Odločila sva se, da greva v na pol podrto hišico, kjer sva se okrepčala ter dala gor gamaše. 

Od tu dalje naju je čakalo še kar nekaj hoje, da sva dosegla prve sončne žarke. S planine sva se usmerila bolj v levo, saj je desno steza peljala proti Trebiškemu Dolu. Levo pa je pot šla proti vojašnici Velika Glava (bolje rečeno ostankom vojašnice). Na poti proti ostankom vojašnic, je bila potrebna manjša pozornost, saj je bila pot povsem ledena, tako sva šla malce nižje od predvidene. 

Ko sva prišla do ruševin vojašnic, sva se spet malce okrepčala, nato pa šla dalje pod Velikim Konjem proti najinemu cilju, dokaj blizu, ampak tako daleč.

Tu se je pa začela tudi kar velika borba, saj je bil sneg napihan, mehak, naokrog pa enkup borovja in ruševja, verjetno sva rabila za tale "labirint" uro in pol, da sva prišla iz najbolj zahtevnega terena verjetno v normalnih (suhih) razmerah bi to šlo verjetno v cca 15minutah. Glede na to, da sva res pokurila več kot preveč energije je bil zadnji del do vrha Zadnjiškega Ozebnika precej doolg :) Tu sva si tudi namontirala mini derezice.

Na vrhu naju je čakal sonček ter rahel veter, zatorej sva se odločila, da na vrhu narediva par nekaj fotk, ker razgledi s tega vrha res očarajo. 

Nato pa sva se v prvem delu spustila po isti poti, nakar pa sva se usmerila bolj v levo, vendar nisva povsem ulovila steze, nakar sva spet naletela na pas ruševja.

Nekako sva zbrcala čez in šla čez manjši skok, ki je bil na srečo kopen, nižje dol pa je bilo spet precej snega. Ko sva se spustila še en malo, sva končno prišla do sedla Čez Dol. 

Od tu pa sva se usmerila proti desni, kjer pa je bilo že vidno, da se je pred nama nekaj dogajalo (nekaj stopinj. Vendar naju je čakalo res še kar nekaj poti, da sva prišla do doline Zadnjice, snega pa kar ni bilo konca. Ko sva prišla do parkirišča v Zadnjici, sva se usmerila na stezo, ki je peljala mimo glavne ceste, šla sva še mimo kmetije, in kmalo prišla do najinega izhodišča.

Slike: Klemen & Tomaž

Dolžina: 19 km / cca 1.500 vm (GPX sled)

Plaski Vogel in Travnik

V tretje gre rado, ali kako se že reče. Dvakrat mi ni uspelo priti do vrha Travnika, tokrat pač - še prej pa skok na Plaski Vogel.

Izhodišče ture pod Zjabci (kot pred cca tremi leti). Dostop po dokaj prenovljeni asfaltirani cesti iz vasi Soča. Pot je markirana do planine Za skalo - iz izhodišča je pot jasno označena s smerno tablo, sicer pa pot poteka večinoma po stari mulatjeri, ki se skozi vso pot zmerno vzpenja.

pot skozi gozd

stara mulatjera

Vseskozi se držimo markirane poti, do cca 1.500m višine, nato pa zapustimo markirano stezo (ki pelje naprej proti Komni Triglavskim jezerom) in se usmerimo v levo proti planini Za skalo.

tule pot skrene levo proti planini za Skalo (naprej gre pot proti Komni)

Stezica malce pred planino zavije v desno (seveda priporočljivo, da se skoči par metrov naprej do zapuščene planine). 

planina Za skalo

Sledimo slabše vidni stezici, ki preči melišča proti Travniški dolini (ob poti je kakšen možic), vendar pa je pot nekaj časa še dokaj dobro sledljiva - vmes pride tudi malce bolj zoprn vzpon, kjer pa je v pomoč sicer že rahlo "razmajana" jeklenica.

gremo po tej stezici, ki nas pripelje do prečenje melišča.

rahlo vidna stezica, ki preči melišča proti Travniški dolini (se mi sliši lepše kot Travnikova dolina) :)

zoprn del z jeklenico

Nadalje je stezica še vedno dokaj dobro vidna. Držimo se čimbolj desne strani doline, kjer so postavljeni, sicer bolj na redko, možici.

tu je pot še dokaj sledljiva :)

Čeprav nas je bolj "vleklo" v levo, ampak smo se na koncu držali bolj desne strani doline, saj je bil prvo predviden vzpon na Plaski Vogel preko Travniške škrbine (tu je malce bolj tečen prehod preko melišča, ki pa ga lahko obideš, če greš malce pod meliščem.

fantazija na poti proti vrhu :)

Od Travniške škrbine se vzpenjaš proti grebenu (vendar se malce pod grebenom usmerimo v desno proti Plaskemu Voglu). Na dveh delih je potrebno biti precej pozoren (sploh če je teren vlažen - v tem primeru pomoje se vzpon na Vogel odsvetuje), saj je malenkost plezarije, sicer pa na vrhu čisti užitek - razgledi fenomenalni na vse smeri, poleg tega pa v teh koncih brez gužve :) Razen nekaj živalic :)

malce plezarije na Plaski Vogel / 1. del

plezarija / 2. del

edini obiskovalci :)

prihod na vrh Plaskega Vogla

Plaski Vogel

Pogled z vrha proti Travniku

Nato povratek nazaj večinoma po isti poti, kjer dejansko kratek skok in smo na vrhu Travnika.

vrh Travnika

Travnik

Od tu dalje pa kratko grebensko prečenje do Travniške Škrbine od tu pa smo se usmerili začeli spuščati po delno "uhojeni" stezi proti Travniški dolini. tudi na tej strani, ko se pride proti dolini, pridemo do možicev, ki nas potem spet usmerijo na isto "stezo" po kateri smo prišli iz planine za Skalo. Sledi povratek skoraj po isti poti proti planini ter nato še počasi povratek do izhodišča.

Dolžina cele ture: cca 16km / cca 1.650 vm / GPX

Krn, krožna pot čez Mali Peski

Vremenska napoved ni bila ravno brez oblačka, pa vendar le ni bila toliko slaba :) Zjutraj naj bi se zjasnilo in naj bi vreme zdržalo do popoldneva. V večini je zdržalo, samo ob povratku do izhodišča do planine Kuhinja, je malce ponagajal rahel dež z vetrom. V 2021 sem šel podobno (vendar pod Malimi Peski)

Torej izhodišče planina Kuhinja, nato pa po markirani poti ki pelje mimo planine Kašina, pot naprej pa nas vodi do planine Leskovca. Nadalje je potrebno malce zagristi v kolena. Pot je vseskozi lepo markirana, le na nekaterih delih, kjer je malce višje trava, je potrebno biti pozoren. Pridemo do jezera v Lužnici (v bistvu je spodaj pod markirano potjo). Od tu naprej pa markirana pod vodi naprej proti Batognico. Opcija pa je da se desno usmeriš po mulatjeri (malce slabša vidna pot, ki pa je v začetku recimo temu malce prehojena, in ne moreš zgrešiti. Mulatjera vodi mimo/čez Mali Peski, od tu naprej pa se kmalu priključimo na markirano pot ki vodi na Vrh nad Peski. Od tu se spustimo na Prag, kjer sledi kratek vzpon do Batognice. Po vsej poti od Malih Peskov dalje so vidne ruševine, utrdbe iz 1. svetovne vojne - kot tudi naprej proti Batognici. Nato sledi spust (držimo se malce bolj leve strani Batognice, saj so markacije sprva malce slabše vidne, vendar nato pridemo do kamnitih stopnic in kmalu smo že na Krnski škrbini. Tu nas čaka samo še zaključni vzpon do vrha Krna (naravnost) - cca 700m do vrha. 

Povratek pa po klasični poti - sprva do Gomiščkovega zavetišča na Krnu, od tu naprej pa po markirani poti do povratka na izhodišče. 

Dolžina celotne krožne poti 16km z 1.600 vm (po Garminu). Razmere kar se tiče temperatur idealne - manjše težave je povzročal le veter (najbolj na Batognici, sicer pa občasno tudi ob poti). Ter ob povratku z Gomiščkovega zavetišča na Krnu proti sestopu do planine Kuhinja, ko je bil veter ter občasno tudi dež kar malce tečen :)

Triglav

Tokrat Triglav iz bovške strani - dolina Zadnjice. Štart okrog 4.ure zjutraj. Sicer do Luknje je pot nezahtevna - prvi del ko gre po makadamski cesti mimo vikendov je ravno prav, da se ogreješ potem pa gre po mulatjeri cca 1 urco in pol, kjer prideš do razcepa desno za kočo na Doliču (tu se vračamo), mi pa gremo naravnost po mulatjeri vse do Luknje. Tu je čas za krajši postanek in okrepčilo, nato pa čelado na glavo in skok čez strmo pobočje Plemenic (prvi začetni del je malce bolj zahteven). Lani sem šel tu čez, ko sem štartal iz Vrat šel prvo na Gamsovca nato pa še na Triglav čez Plemenice. Na Triglavu pa kar precej gneča, sestop do Zahodne Triglavske planote po isti poti, nato pa po nemarkirani poti do Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III. ter nato po mulatjeri, kjer prideš do markirane poti, ki vodi do koče na Doliču. Od Doliča naprej pa po precej položni mulatjeri do izhodišča v Zadnjici. cca 28 km / 2.200 vm / gpx pot