Ciprnik

Podaljšan vikend je bil v znamenju Planice in zaključka svetovnega pokala v smučarskih skokih, zato smo se odpravili v tisti konec. OK, nismo se odpravili v tisti konec zaradi gužve ter Planice :) Lepo vreme nas je privabilo na plano :)

Za izhodišče smo izbrali jezero Jasna in avto pustili ob glavni cesti proti Vršiču (brezplačno).

Od jezera smo se usmerili v dolino Pišnice. Nekajkrat je bilo treba prečiti strugo Male Pišnice, vendar brez večjih težav. Večinoma smo se držali desne strani. Obstaja tudi t. i. srednja pot proti Ciprniku, ki pa je že dalj časa zaprta. Tako smo večji del pristopa nadaljevali ob oziroma po strugi, dokler nismo prispeli do manjšega skalnega skoka. Tega smo poplezali in nadaljevali skozi gozd, kjer se je začela pojavljati prva, rahla snežna odeja. Pot je bila kljub snegu večinoma sledljiva.

Po nekaj časa smo prišli do lovske koče v Pišnici. Vseskozi smo imeli v ospredju lep pogled na zasneženo Mojstrovko. Pri koči smo si nadeli gamaše in se pripravili na verjetno najtežji del poti – nadaljevanje po lovski stezi proti Ciprniku.

V spodnjem delu je bila sledljivost občasno še dobra, višje pa se steza zaradi snega in podrtih dreves večkrat izgubi. Zato je bilo potrebno večkrat poiskati najprimernejšo smer in se izogniti neposrednemu prečenju debel; ponekod je bilo potrebno nekaj preplezati.

Na poti smo naleteli na kratek odsek težavnosti A/B, kjer je v pomoč starejša, že precej »zjahana« jeklenica. Sledi vzpon vse višje, nato pa prečenje izrazite grape, ki nas zopet pripelje v gozd. Tam so dodatne ovire predstavljala polomljena drevesa in gosto borovje. Ker je v snegu lovska steza komaj opazna, smo nekaj časa improvizirali v smeri grebena, kjer smo se nato priključili markirani poti iz Kranjske Gore (čez Mojčin dom na Vitrancu).

Tu smo zavili levo na lepo uhojeno sled, ki nas je po krajšem vzponu pripeljala na vrh Ciprnika, kjer nas je čakalo res lepo razgledišče.

Vrnili smo se po markirani poti, ki vodi do Doma na Vitrancu. Ob super vremenu smo si tam privoščili še daljši postanek. Sledil je spust po smučarski progi mimo Bedančevega doma, nato pa počasno sestopanje nazaj do izhodišča pri jezeru Jasna.

Dolžina: cca 15 km / cca 1.050 vm (GPS sled) 

Slike: Klemen M.

Sinji vrh

Tokrat spet malce po vipavskih vrhovih. Klemen se je povabil, da pride na moj konec, ter da šibneva do Otliškega okna in proti Sinjem vrhu. Šla sva prva po učni poti do izvira Hublja, od tu pa dalje po markirani poti vse do Otliškega okna (še prej pa ogled par metrov oddaljenega Kamnitega polža oz. Kamnite spirale. Nato pa dalje po grebenu čez Navrše vse do razcepa, kjer sva se usmerila levo proti Sinjemu vrhu (markirana pot) - naprej gre pot po grebenu (tam sva se vračala). Pot proti Sinjmeu vrhu je markirana.Ker se je naredil lep dan, sva podaljšala na Kovk ter potem po grebenu (vmes šla čez Kraguljc, Podrto Goro, Pravi vrh, Črne stene) do razcepa, kjer se najdejo vse poti (Otliško okno naprej, desno Sinji vrh). Midva pa sva šla v levo ter počasi navzdol mimo Stare Babe in Peskarce proti Ajdovščini. Lep dan, temperature pa že kar pomladanske. 

Dolžina cca 25 km / cca 1.500 vm (GPX sled)

Kanin (turno)

Tokrat izhodišče Sella Nevea na parkirišču ob gondoli za Gilberti. Tretji obisk Kanina s turnimi dilami. Leta 2023 sem bil v prvič in sicer s slovenske strani, v lanskem letu pa isto preko Sella Nevee, ampak je bil štart pri Gilbertiju. Štart izpred parkirišča cca 7:30, da se pride še do začetka obratovanja smučišča do Gilbertija. Večinoma se gre kar ob robu smučišča, srenače na določenih mestih, kar lepo pomagajo. 

Od Gilbertija pa se na kratko spustimo, a le do začetka označene poti za turni vzpon proti Prevali. Od konca sedežnice na italijanski strani, pa se vzpnemo po zratrakiranemu delu proge, vse do zgornje postaje sedežnice, ki je malce pod 2300m. 

Od tu se spustim do C postaje (sneg je bil ravno prav odjenjan, da se je res dalo lepo smučati. Malce pod C postajo pa si spet dam kože na smučke ter v zmernem tempu proti D postaji oz. do Ski Bumbarja, kjer je bilo na razpolago ogromno časa za počitek in uživanje na sončku.

Nato pa še povratek po isti poti nazaj do izhodišča na Sella Nevea.

Razmere top - sneg ravno pravi na naši strani za smučanje, za vzpon pa tudi brez posebnosti, edino srenače olajšajo pot po smučišču proti Gilbertiju.

cca 18 km / cca 2.000 vm (GPX sled).

Po Vojkovih poteh (42. tradicionalni pohod na Nanos)

Tradicionalni pohod po Vojkovih potem organizira PD Podnanos. Začne se v Podnanosu, štart je ponavadi med 7. ter 9. uro. Pot uradno pelje iz Podnanosa čez potok Močilnik, nato pa skozi vas Podbreg čez Tabor in se vzpenja na planoto Zatrep. Midva s Klemnom sva prvi del naredila malce po svoje :) Ampak sva potem kmalu prišla na "uradno" pot, ki se dvigne v pobočje Nanosa.

Na vrh pridemo pri kapelici, takrat smo »na Konju« na višini 920 m. Če je lepo vreme, je od tu lep razgled po zgornji Vipavski dolini, Krasu ter do morja in naprej v Furlansko nižino.

Od kapelice se steza spušča do kmetije »pri Strgarjevih«. Od Strgarjevih gremo delno po gozdni cesti, delno pa po stezi v smeri Gasilske / Šembiške bajte. Tu pa ima PD Podnanos pripravljeno okrepčevalnico, kjer dobiš žig in lahko vržeš kaj pod zob. Uradno sledi potem še spust v dolino.

Midva pa sva podaljšala še čez Grmado do Nanosa ter nato povratek do Eko koče ter nato po markirani poti do Podnanosa.

Dolžina cca 24 km / cca 1.500 vm (GPX sled)

Sv. Višarje (turno)

V mladih letih smo čez novoletne praznike pogosto prišli v Žabnice, kjer smo potem preko novoletnih praznikih smučali na sv. Višarjih. Leta 2021 sem se spotoma tudi ustavil na sv. Višarjih, ko sem šel na Kamnitega lovca. 

Tokrat pa s turnimi po romarski poti do vrha, ter nato povratek po smučišču, ker pa je bilo vreme res fantastično in tudi počutje, sem ponovil še enkrat po romarski gor, ter nato po drugi strani smučišča do izhodišča. Res prekrasen dan na snegu.

Sneg je od vsega začetka romarske poti, tudi lepo pomrznjen, vendar ne preveč, tako da srenači niso bili potrebni.

senčka po romarski poti (če si med zgodnjimi)

sonce posijalo na romarski pot

zjutraj še ni bilo gužve

tudi na vrhu popolnoma sam

Dolžina cca 23 km / cca 2.100 vm (GPX sled)

Pod ostenji Montaža in Špika Hude police (turno)

Jutranja vožnja do Selle Nevee, kjer sva parkirala še pred ta veliko gužvo, cca 50m od križišča kjer je bil štart. 

izhodišče

Cesta je lepo zratrakirana, sprva je bila ideja, da greva po cesti vse do planine Montaž, nato pa sva se na sredi poti odločila, da se na sredi  poti usmeriva v desno v gozd, ki pelje skozi ter potem preko travnikov do Rifugio di Brazza.

Od tu sva šla še dalje pod ostenje Špika Hude police, nato pa sva šla prečno pod ostenji Montaža ter nato do višine cca 1.900m, nato pa spust proti planini Pecol ter po cesti na izhodišče.

Nato sva pa šla še po zapuščenem smučišču (precej strmo) nad Sello Neveo, kjer se potem priključiš na makadamsko cesto (špura je bila potegnjena skozi gozd, mimo apartmajskega hiše). Od tu pa se pot zmerno/položno vzpenja vse do Casere Cregnedul di Sopra, tu pa sva se potem usmerila levo v gozd - špura gre gor/dol vse do planine Pecol.

Midva sva malce pred planino dala kože dol, ter se spustila po travniku navzdol po poti, ki sva je v prvo izbrala za gor - vse do ceste, nato pa zadnji del po cesti vse do izhodišča. Ob tej uri je bilo potrebno biti kar pozoren, saj je bilo precej pohodnikov ter tudi nekaj smučarjev.

Dolžina cca 25 km / cca 1.300 vm (GPX sled)