Škrlatica, Dolkova špica & Križ

S parkirišča v dolini Vrat se odpravimo skoraj do Aljaževega doma v Vratih, nato pa se usmerimo desno proti Škrlatici, Dolkovi špici, Stenarju in Križu (naravnost vodi pot proti Triglavu, Luknji ipd.).

Pot se hitro začne vzpenjati skozi gozd. Sprva hodimo po kolovozu, ki kmalu preide v precej strmo pešpot, zato je že na začetku treba pošteno »grizti« v klanec. Višje prečimo še pas ruševja. Na okoli 2.000 m nadmorske višine pridemo do razpotja, kjer se desno nadaljuje pot proti Škrlatici, levo pa se odcepi pot proti Križu in Kriški steni mimo Bivaka IV na Rušju.

pot, ki gre v levo mimo bivaka (mi gremo naravnost oz. desno in ne proti bivaku)

Nadaljujemo desno proti Škrlatici. Pot se zložno vzpenja, nato nekoliko spusti in se ponovno začne vzpenjati. Po določenem času dosežemo Zadnji Dolek, kjer je novo razpotje. Pot na Škrlatico zavije desno, medtem ko leva vodi proti Dolkovi špici prek Rdeče škrbine.

še malce naprej in pridemo do Zadnjega Doleka

Markirana pot proti Škrlatici sprva poteka po melišču, nato pa vstopi v steno in na zavarovani del poti. Na posameznih mestih je pot opremljena s klini in jeklenicami. Višje se pot nekoliko spusti in nas pripelje do najizpostavljenejšega dela ture, kjer prečimo gladko steno v desno. Ta odsek je najprej zavarovan s skobami in jeklenico, nato pa se prečno vzpenjamo po terenu, kjer je varoval nekoliko manj. Zadnji del vzpona proti vrhu Škrlatice je nekoliko manj zahteven, vendar še vedno zahteva zbranost in previdnost.

Z vrha sestopimo nazaj na Zadnji Dolek. Deloma lahko uporabimo tudi melišče in se tako izognemo delu zavarovane poti, kar prihrani nekaj časa. Pri tem moramo biti pozorni, da se usmerimo proti poti, ki z Zadnjega Doleka vodi na Rdečo škrbino.

Pot proti Rdeči škrbini je speljana po melišču in precej krušljivem terenu, kjer je veliko drobirja, zato dodatna previdnost ni odveč. Zaključni vzpon proti škrbini je izrazito strm. V enem delu je nam v pomoč tudi jeklenica. Na Rdeči škrbini se usmerimo levo proti Dolkovi špici, ki jo dosežemo v približno pol ure.

en del poti proti vrhu Dolkove špice

proti vrhu

pogled z vrha Dolkove špice

Po isti poti se vrnemo na Rdečo škrbino, nato pa nadaljujemo levo oziroma navzdol po markirani poti proti Bivaku IV, Križu in Pogačnikovemu domu. Sestop poteka sprva po skalnatem terenu in kasneje po zahtevnem melišču v številnih okljukih. Pot nas najprej vodi pod Dovškim Gamsovcem, kasneje pa pod Gubnim.

Ko dosežemo Kriški preval, nadaljujemo naravnost (desno se odcepi pot proti Kriški steni) vse do Bovških vratc, kjer zavijemo levo proti Križu. 

na vrhu Križa

Z vrha Križa sestopimo proti Stenarskim vratcem, nato nadaljujemo proti Dovškim vratcem (smer Vrata). Tam se usmerimo levo na pot čez Sovatno, ki nas pripelje nazaj do izhodišča v dolini Vrat. Pot ima na nekaj mestih tudi varovala (jeklenice), sicer pa večinoma poteka čez melišča in skalnat svet. V spodnjem delu preide v gozd ter se malo pred koncem priključi poti proti Luknji, po kateri se vrnemo do parkirišča.

del zavarovane poti čez Sovatno

na nadmorski višini cca 1.300m 

Dolžina cca 19 km / cca 2.350 vm (GPX Sled)

Storžič

Parkiramo nekoliko pod Domom pod Storžičem. Makadamska cesta do izhodišča je na nekaterih mestih precej slaba, vendar se s počasno in previdno vožnjo brez težav pripeljemo do parkirišča. Od tam nadaljujemo nekaj metrov po cesti, nato pa se umaknemo na vzporedno gozdno cesto oziroma vlako. Kmalu zapustimo to pot, saj vodi skozi Žrelo, mi pa se usmerimo levo, kjer že opazimo markacije za pot čez Škarjev rob.

Planinska pot hitro postane precej strma in se vzpenja skozi gozd. Po nekaj časa pridemo do razpotja, kjer zavijemo desno, medtem ko z leve strani pripelje pot z Javorniškega sedla.

Nadaljujemo po poti in kmalu dosežemo greben Škarjevega roba. Ves čas nam v daljavi družbo dela Storžič, višje pa se nam na levi odpirajo lepi pogledi na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, kot so Skuta, Grintovec in Kočna.

V nadaljevanju pot vodi skozi pas ruševja, nato sledi vzpon ob robu melišča. V zadnjem delu si pomagamo tudi z nekaj jeklenicami in klini. Ta del je verjetno tudi tehnično najzahtevnejši, saj je nekaj prostega poplezavanja, vendar nič pretirano zahtevnega. Ko premagamo najtežji odsek, nas čaka le še nekaj minut vzpona po strmem pobočju in že smo na vrhu Storžiča.

Za povratek izberemo markirano pot po jugozahodnem žlebu. Pot se sprva precej strmo spušča, večinoma v številnih okljukih. Ponekod je precej grušča in drobnega kamenja, zato je pri sestopu potrebna dodatna previdnost.

Ko pridemo proti koncu žleba, se usmerimo nekoliko bolj desno v gozd. Pot nas nato nekaj časa vodi gor in dol po pobočjih Psice, kmalu pa pridemo tudi do razcepa, kjer se desno odcepi precej zahtevna pot čez Psico na Storžič. Mi nadaljujemo naravnost navzdol, dokler ne dosežemo Velike Poljane.

Od tam se usmerimo desno proti izhodišču. Treba je biti nekoliko pozoren na markacije, saj je na tem območju precej gozdnih poti in vlak. Tudi če za kratek čas zgrešimo markirano pot, nas večina teh gozdnih poti na koncu pripelje nazaj proti Domu pod Storžičem oziroma do izhodišča.

Dolžina poti cca 10 km / cca 1.050 vm (GPX sled)