Storžič

Parkiramo nekoliko pod Domom pod Storžičem. Makadamska cesta do izhodišča je na nekaterih mestih precej slaba, vendar se s počasno in previdno vožnjo brez težav pripeljemo do parkirišča. Od tam nadaljujemo nekaj metrov po cesti, nato pa se umaknemo na vzporedno gozdno cesto oziroma vlako. Kmalu zapustimo to pot, saj vodi skozi Žrelo, mi pa se usmerimo levo, kjer že opazimo markacije za pot čez Škarjev rob.

Planinska pot hitro postane precej strma in se vzpenja skozi gozd. Po nekaj časa pridemo do razpotja, kjer zavijemo desno, medtem ko z leve strani pripelje pot z Javorniškega sedla.

Nadaljujemo po poti in kmalu dosežemo greben Škarjevega roba. Ves čas nam v daljavi družbo dela Storžič, višje pa se nam na levi odpirajo lepi pogledi na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, kot so Skuta, Grintovec in Kočna.

V nadaljevanju pot vodi skozi pas ruševja, nato sledi vzpon ob robu melišča. V zadnjem delu si pomagamo tudi z nekaj jeklenicami in klini. Ta del je verjetno tudi tehnično najzahtevnejši, saj je nekaj prostega poplezavanja, vendar nič pretirano zahtevnega. Ko premagamo najtežji odsek, nas čaka le še nekaj minut vzpona po strmem pobočju in že smo na vrhu Storžiča.

Za povratek izberemo markirano pot po jugozahodnem žlebu. Pot se sprva precej strmo spušča, večinoma v številnih okljukih. Ponekod je precej grušča in drobnega kamenja, zato je pri sestopu potrebna dodatna previdnost.

Ko pridemo proti koncu žleba, se usmerimo nekoliko bolj desno v gozd. Pot nas nato nekaj časa vodi gor in dol po pobočjih Psice, kmalu pa pridemo tudi do razcepa, kjer se desno odcepi precej zahtevna pot čez Psico na Storžič. Mi nadaljujemo naravnost navzdol, dokler ne dosežemo Velike Poljane.

Od tam se usmerimo desno proti izhodišču. Treba je biti nekoliko pozoren na markacije, saj je na tem območju precej gozdnih poti in vlak. Tudi če za kratek čas zgrešimo markirano pot, nas večina teh gozdnih poti na koncu pripelje nazaj proti Domu pod Storžičem oziroma do izhodišča.

Dolžina poti cca 10 km / cca 1.050 vm (GPX sled)

Vršač in Kanjavec (čez Komar & Kanjavčeve police)

Glede na super vremensko napoved za nedeljo je padla hitra odločitev za en celodnevni obisk Julijskih Alp (izhodišče dolina Zadnjice). Vzpon na Vršac čez Komar in prečenje Kajavčevih polic ter preko Prehodovcev na Kanjavec.

Pot sprva poteka po cesti mimo vikendov in skozi gozd. 

Višje prečimo manjši mostiček čez grapo, od tam naprej pa se začne steza, ki deloma poteka po mulatjeri. Markacije so lepo vidne, tako da ni težav z orientacijo. Ko pridemo do travnika, se stezi razcepita. Desno gre pot čez Komar, naravnost oziroma nekoliko levo pa pot po mulatjeri, ki se na koncu ponovno združita malo pod Doličem.

Pot čez Komar je prav tako markirana in tam, kjer je potrebno, ustrezno zavarovana s klini in jeklenicami.

kapelica ob poti čez Komar

pot čez Komar

ostenje Kanjavca

Treba pa je biti previden po deževju oziroma v primeru precejšnje rose in vlage, saj je lahko podlaga spolzka. Vmes je tudi za odtenek poplezavanja, a iskreno nič pretresljivega. Ob koncu poti čez Komar se ta združi z mulatjero, ki vodi precej naokoli. Od tu nadaljujemo še kratek čas po mulatjeri, nato pa se kmalu odcepi pot v desno (Pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).

razcep

pogled proti Kanjevčevimi policami

Od tam se nekoliko spustimo in prečimo skalnato pobočje z nekaj melišča, kjer pridemo pod stene Kanjavca in kmalu vstopimo na Kanjavčeve police. 

Na določenih mestih je pot zavarovana z jeklenicami, kjer je to nujno potrebno, sicer pa ni tako močno varovana kot nekatere druge poti v naših Julijcih. Pot se mestoma nekoliko spusti oziroma vzpne, vendar so police dokaj široke. Poteka v smeri Vršaca, ki ga lahko ves čas opazujemo v daljavi.

Ko pridemo iz polic, nas čaka še del vzpona proti sedlu, od koder se nato usmerimo po rahlo uhojeni stezi proti Vršacu. Nato lahko naredimo še kratek ovinek po celotnem Vršacu in se po drugi strani vrnemo na markirano pot, ki nas nato preko druge strani počasi pripelje proti Koči na Prehodavcih.

Od koče se usmerimo proti Triglavu oziroma Hribaricam. Pot nas sprva vodi po meliščih in se kar lepo vzpenja. Višje se v levo odcepi pot za Kanjavec, naravnost pa vodi pot proti sedlu Hribarice.

Pot naprej nas pripelje v manjšo in razmeroma strmo dolinico, ki leži med obema vrhovoma Kanjavca. Od tu gremo samo še strmo navzgor vse do sedla med zahodnim in vzhodnim vrhom Kanjavca. Od tu skočimo najprej na zahodni vrh, nato še na vzhodnega.

Sledi spust proti Koči na Doliču, od tam pa po mulatjeri nazaj proti Zadnjici in izhodišču.

Dolžina cca 28 km / cca 2.420 vm (GPX sled)