Vršač in Kanjavec (čez Komar & Kanjavčeve police)

Glede na super vremensko napoved za nedeljo je padla hitra odločitev za en celodnevni obisk Julijskih Alp (izhodišče dolina Zadnjice). Vzpon na Vršac čez Komar in prečenje Kajavčevih polic ter preko Prehodovcev na Kanjavec.

Pot sprva poteka po cesti mimo vikendov in skozi gozd. 

Višje prečimo manjši mostiček čez grapo, od tam naprej pa se začne steza, ki deloma poteka po mulatjeri. Markacije so lepo vidne, tako da ni težav z orientacijo. Ko pridemo do travnika, se stezi razcepita. Desno gre pot čez Komar, naravnost oziroma nekoliko levo pa pot po mulatjeri, ki se na koncu ponovno združita malo pod Doličem.

Pot čez Komar je prav tako markirana in tam, kjer je potrebno, ustrezno zavarovana s klini in jeklenicami.

kapelica ob poti čez Komar

pot čez Komar

ostenje Kanjavca

Treba pa je biti previden po deževju oziroma v primeru precejšnje rose in vlage, saj je lahko podlaga spolzka. Vmes je tudi za odtenek poplezavanja, a iskreno nič pretresljivega. Ob koncu poti čez Komar se ta združi z mulatjero, ki vodi precej naokoli. Od tu nadaljujemo še kratek čas po mulatjeri, nato pa se kmalu odcepi pot v desno (Pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).

razcep

pogled proti Kanjevčevimi policami

Od tam se nekoliko spustimo in prečimo skalnato pobočje z nekaj melišča, kjer pridemo pod stene Kanjavca in kmalu vstopimo na Kanjavčeve police. 

Na določenih mestih je pot zavarovana z jeklenicami, kjer je to nujno potrebno, sicer pa ni tako močno varovana kot nekatere druge poti v naših Julijcih. Pot se mestoma nekoliko spusti oziroma vzpne, vendar so police dokaj široke. Poteka v smeri Vršaca, ki ga lahko ves čas opazujemo v daljavi.

Ko pridemo iz polic, nas čaka še del vzpona proti sedlu, od koder se nato usmerimo po rahlo uhojeni stezi proti Vršacu. Nato lahko naredimo še kratek ovinek po celotnem Vršacu in se po drugi strani vrnemo na markirano pot, ki nas nato preko druge strani počasi pripelje proti Koči na Prehodavcih.

Od koče se usmerimo proti Triglavu oziroma Hribaricam. Pot nas sprva vodi po meliščih in se kar lepo vzpenja. Višje se v levo odcepi pot za Kanjavec, naravnost pa vodi pot proti sedlu Hribarice.

Pot naprej nas pripelje v manjšo in razmeroma strmo dolinico, ki leži med obema vrhovoma Kanjavca. Od tu gremo samo še strmo navzgor vse do sedla med zahodnim in vzhodnim vrhom Kanjavca. Od tu skočimo najprej na zahodni vrh, nato še na vzhodnega.

Sledi spust proti Koči na Doliču, od tam pa po mulatjeri nazaj proti Zadnjici in izhodišču.

Dolžina cca 28 km / cca 2.420 vm (GPX sled)

Begunjščica

Letos prvič še proti Karavankam. Pred 5 leti že bili tu gor in sicer narejen lep Tris Karavank. Izhodišče Ljubelj, kjer lahko parkiramo na brezplačnem parkirišču na desni strani glavne ceste, sicer pa na večjem plačljivem parkirišču (3 eur / dan).

Z večjega parkirišča se na koncu usmerimo na stezo za planino Prevalo, ki je označena s smerokazom, nato pa nas pot sprva vodi čez manjše melišče in nato po gozdni stezici vse do začetka Bornovega tunela.

Ko pridemo skozi tunel, je pot lepo nadalje speljana skozi gozd, v določenih momentih je malce strmine sicer pa brez posebnosti do planine Pravala. Od tu pa se začne malce bolj "kondicijsko" zahtevna pot čez Kalvarijo (dobra 2km z cca 30% strmino). Ko Kalvarijo premagamo, nas čaka še nekaj zmerne hoje, da pridemo do vrha Begunjšice. 

Z vrha pa se nato usmerimo dalje po markirani poti proti Roblekovemu domu pod Begunjščico. Od doma pa gremo dalje proti Domu pri izviru Završnice. Prvi del poti je kar siten, saj se kar precej spuščamo v gozdu cik-cak. Nato pa je pot malce bolj enostavna, ki nas, če sledimo markacijam lepo pripelje do Doma pri izviru Završnice, od tu nas čaka še vzpon proti domu za Zelenici ter nato povratek proti izhodišču na Ljubelj.

Dolžina poti cca 15 km / cca 1.350 vm

Ojstrica

 Spet po nekaj časa do KSA. Izhodišče kot že večkrat Kamniška Bistrica, od tu sem se spustil skozi gozd po stezi nazaj ob glavni cesti, ki gre proti Kamniku, a le do razcepa v levo, kjer je manjše makadamsko parkirišče.

makadamsko parkirišče

Od tu pa gremo po poti naprej, ki pelje za Presedljaj, Korošico, Konja in Ojstrico. Pot se sprva zelo na rahlo vzpenja, kar je prav super za jutranji štart.

celotna prehojena pot

Pot nas sprva pelje skozi gozd, po zmernem startu, se pot nato začne malce bolj vzpenjati skozi gozd. Ko pridemo iz gozda, pa se se naredi tudi zares lep dan (ker je sprva skozi gozd še nekaj deževalo).

Prvo gremo do Praga, kjer se spustimo na planino Korošico, od tu pa gremo naprej proti Molički planini (pot je zgledno markirana).

S Korošice bi lahko šli tudi direktno proti Ojstrici, vendar smo naredili "dodaten obvoz" do planine, kjer stoji zraven res lepa cerkvica. 

Nato kratek povratek po isti poti a le do razcepa za markirano pot, ki nas pelje čez Malo Ojstrico do Ojstrice. Od tu pa smo se spustili dalje po markirani poti proti sedlu Škarje in nato, dalje po markirani poti proti Planjavi (vmes skočili še na bližnja vrha Lučka Brana ter Lučka Baba. 

S Planjave pa se usmerimo po markirani poti za Kamniško sedlo. S Kamniškega sedla pa samo še povratek po klasični poti mimo Pastirjev do izhodišča v Kamniški Bistrici

    

Dolžina cca 25 km / cca 2.500 vm.