Bavški Grintavec

Po desetih letih smo se ponovno odpravili na Bavški Grintavec, in sicer preko Vrha Brda, sestop pa smo opravili čez Sedlo Kanja in nazaj proti izhodišču v dolino Bavšice. Pot čez Sedlo Kanja je bila več let zaprta zaradi podora, ponovno pa so jo odprli letos avgusta, ko se je tja usmerilo precej pohodnic in pohodnikov. V zadnjih dneh je bilo mogoče slišati tudi nekaj negodovanja, češ da je pot slabo varovana, vendar gre za zelo zahtevno planinsko pot, ki zagotovo ni primerna za vsakogar. Na poti je precej krušljivega in nasutega terena, zato je potrebna dodatna previdnost, da ne prožimo kamenja. Medtem je PZS pot zaradi novega podora ponovno uradno zaprla. Po opravljeni turi pa lahko rečemo, da so bila vsa varovala v dobrem stanju, saj so bile jeklenice, skobe in klini trdno nameščeni.  Je pa res, da gre za precej krušljiv teren.

Tura ponuja izjemno razgibano visokogorsko okolje, od strmih gozdnih pobočij in melišč do razglednega grebenskega prečenja, ki poskrbi za enega lepših, a tudi eno izmed precej zahtevnih krožnih vzponov v tem delu Julijskih Alp.

Parkiramo na koncu asfaltirane ceste v dolini Bavšice, kjer se nahajata informativna tabla in smerne planinske tablice.

izhodišče

Od tu nadaljujemo po desni makadamski cesti, ki nas vodi mimo Planinsko učnega središča Bavšica. Na koncu ceste se usmerimo desno na stezo, ki nas kmalu pripelje čez potok. Pot nato hitro preide v strm vzpon skozi gozd. Strmina skoraj ne popusti vse do planine Bukovec, kjer stoji lovska koča. Pri koči je tudi vodni vir, kjer si lahko napolnimo zaloge vode.

 
pot skozi gozd

Lovska koča Bukovica na planini Bukovica

vodni izvir na planini Bukovica

Od lovske koče nadaljujemo desno po označeni poti. Sprva je ta nekoliko bolj položna, kmalu pa se ponovno začne strmo vzpenjati. Pot nas pripelje do manjše grape, ki jo prečimo na drugo stran. Pri tem nam je v pomoč nekaj klinov, ob mokrem terenu pa je na tem mestu potrebna precejšnja previdnost. Nadaljujemo po markirani poti, ki nas čez nekaj časa pripelje do označenega razpotja. Levo se odcepi pot proti Sedlu Kanja, mi pa nadaljujemo desno v smeri Bavškega Grintavca.

označeno razpotje za Sedlo Kanja oz. Vrh Brd

Pot se vzpenja ob ruševju in preko melišč. Po prečenju melišča zavije desno in se še naprej strmo vzpenja. V zadnjem delu, tik pred grebenom, sledi še krajši vzpon po precej šodrastem pobočju. Tu lahko naredimo krajši ovinek (levo) na Vrh Ruš, nato pa se vrnemo na markirano pot in nadaljujemo proti Vrhu Brda.

vzpon in na drugi sliki pogled navzdol proti melišču

Vrh Ruš ter pogled proti grebenu Svinjaka

vzpon proti Vrh Brda

Pot ostaja strma, sprva po travnatem svetu, v zaključku pa postane bolj skalnata. Kmalu dosežemo Vrh Brda, kjer stoji možic.

Vrh Brda

Z vrha nadaljujemo po grebenu in se najprej nekoliko spustimo, nato pa ponovno pričnemo z vzponom. Pot je ves čas dobro označena, teren pa mestoma postane nekoliko zahtevnejši. Sledi še en krajši spust in vzpon, s katerim dosežemo Mali Grintavec, kjer prav tako stoji možic.

Mali Grintavec in v ozadju Bavški Grintavec

Z Malega Grintavca se po šodrastem grebenu pričnemo spuščati proti melišču. Zaradi precej sipkega terena je potrebna dodatna previdnost. Melišče prečimo in se nato ponovno vzpnemo proti grebenu.

Sledi še nekaj hoje po skalnatem pobočju in po zadnjih metrih vzpona kmalu dosežemo vrh Bavškega Grintavca.

Bavški Grintavec

Za povratek izberemo precej zahtevno pot čez Sedlo Kanja. Z vrha Bavškega Grintavca se najprej spustimo po zavarovani poti. 

odcep za Sedlo Kanja

Pot vodi po krušljivem grebenu z nekaj lažjega poplezavanja, nato pa preko območja podora in več ozkih prehodov. V nadaljevanju sledimo razglednemu grebenu do razpotja z direktno potjo, kjer se začne najzahtevnejši del ture. S pomočjo jeklenic in skob se spustimo preko strmih in zelo izpostavljenih zahodnih pobočij pod vrhom ter nato po ozki polici nad Kanskim prevalom dosežemo Sedlo Kanja.

spust po precej zahtevnem terenu

S sedla nadaljujemo levo proti melišču, po katerem se spuščamo kar lep čas. Ob koncu melišča ponovno dosežemo območje ruševja, nato pa kmalu pridemo do razpotja, kjer smo zjutraj zavili proti Bavškemu Grintavcu. Od tod nadaljujemo po poti vzpona mimo planine Bukovec in skozi gozd nazaj do izhodišča.

pogled s Sedla Kanja proti melišču in poti povratka

po že prečenju melišča pogled nazaj

planina Bukovec in lovska koča

zaključna recenzija ob koči :)

Za konec velja omeniti, da je morda nekoliko bolj smiselna izbira, če krožno turo opravimo v obratni smeri, torej najprej preko Sedla Kanja na Bavški Grintavec, nato pa nadaljujemo po grebenu preko Malega Grintavca in Vrha Brda ter sestopimo nazaj v Bavšico. Tako najzahtevnejši del poti opravimo v vzponu, kar je za marsikoga lažje in varnejše kot sestopanje po zelo strmem, krušljivem in ponekod precej izpostavljenem terenu. Poleg tega, če niste vešči takih poti, priporočljiv SVK ter itak obvezna čelada.

Dolžina poti cca 13 km / cca 1.750 vm (GPX sled)

Škrlatica, Dolkova špica & Križ

S parkirišča v dolini Vrat se odpravimo skoraj do Aljaževega doma v Vratih, nato pa se usmerimo desno proti Škrlatici, Dolkovi špici, Stenarju in Križu (naravnost vodi pot proti Triglavu, Luknji ipd.).

Pot se hitro začne vzpenjati skozi gozd. Sprva hodimo po kolovozu, ki kmalu preide v precej strmo pešpot, zato je že na začetku treba pošteno »grizti« v klanec. Višje prečimo še pas ruševja. Na okoli 2.000 m nadmorske višine pridemo do razpotja, kjer se desno nadaljuje pot proti Škrlatici, levo pa se odcepi pot proti Križu in Kriški steni mimo Bivaka IV na Rušju.

pot, ki gre v levo mimo bivaka (mi gremo naravnost oz. desno in ne proti bivaku)

Nadaljujemo desno proti Škrlatici. Pot se zložno vzpenja, nato nekoliko spusti in se ponovno začne vzpenjati. Po določenem času dosežemo Zadnji Dolek, kjer je novo razpotje. Pot na Škrlatico zavije desno, medtem ko leva vodi proti Dolkovi špici prek Rdeče škrbine.

še malce naprej in pridemo do Zadnjega Doleka

Markirana pot proti Škrlatici sprva poteka po melišču, nato pa vstopi v steno in na zavarovani del poti. Na posameznih mestih je pot opremljena s klini in jeklenicami. Višje se pot nekoliko spusti in nas pripelje do najizpostavljenejšega dela ture, kjer prečimo gladko steno v desno. Ta odsek je najprej zavarovan s skobami in jeklenico, nato pa se prečno vzpenjamo po terenu, kjer je varoval nekoliko manj. Zadnji del vzpona proti vrhu Škrlatice je nekoliko manj zahteven, vendar še vedno zahteva zbranost in previdnost.

Z vrha sestopimo nazaj na Zadnji Dolek. Deloma lahko uporabimo tudi melišče in se tako izognemo delu zavarovane poti, kar prihrani nekaj časa. Pri tem moramo biti pozorni, da se usmerimo proti poti, ki z Zadnjega Doleka vodi na Rdečo škrbino.

Pot proti Rdeči škrbini je speljana po melišču in precej krušljivem terenu, kjer je veliko drobirja, zato dodatna previdnost ni odveč. Zaključni vzpon proti škrbini je izrazito strm. V enem delu je nam v pomoč tudi jeklenica. Na Rdeči škrbini se usmerimo levo proti Dolkovi špici, ki jo dosežemo v približno pol ure.

en del poti proti vrhu Dolkove špice

proti vrhu

pogled z vrha Dolkove špice

Po isti poti se vrnemo na Rdečo škrbino, nato pa nadaljujemo levo oziroma navzdol po markirani poti proti Bivaku IV, Križu in Pogačnikovemu domu. Sestop poteka sprva po skalnatem terenu in kasneje po zahtevnem melišču v številnih okljukih. Pot nas najprej vodi pod Dovškim Gamsovcem, kasneje pa pod Gubnim.

Ko dosežemo Kriški preval, nadaljujemo naravnost (desno se odcepi pot proti Kriški steni) vse do Bovških vratc, kjer zavijemo levo proti Križu. 

na vrhu Križa

Z vrha Križa sestopimo proti Stenarskim vratcem, nato nadaljujemo proti Dovškim vratcem (smer Vrata). Tam se usmerimo levo na pot čez Sovatno, ki nas pripelje nazaj do izhodišča v dolini Vrat. Pot ima na nekaj mestih tudi varovala (jeklenice), sicer pa večinoma poteka čez melišča in skalnat svet. V spodnjem delu preide v gozd ter se malo pred koncem priključi poti proti Luknji, po kateri se vrnemo do parkirišča.

del zavarovane poti čez Sovatno

na nadmorski višini cca 1.300m 

Dolžina cca 19 km / cca 2.350 vm (GPX Sled)