Palec in Zelenjak

Tokrat skok do naših Karavank - izhodišče Ljubelj, parkiramo kar pred ex Kompas trgovino (brezplačno). Na desni strani glavne ceste ob koncu parkirišča, so planinske smerne table, ki nas usmerijo na pravo pot - pot poteka vseskozi po makadamski poti, ki nas vodi vse do Koče na Ljubelju. Od tu naprej se usmerimo za kočo levo ter se držimo desne steze, ki nas pelje čez Polno peč (sicer sam razgleden vrh je malce s poti v levo). Nadalje gremo po grebenu, ki večinoma poteka skozi gozd, večinoma hodimo po meji med Slovenijo in Avstrijo. Greben je na določenih mestih malce izpostavljen ter na določenih mestih malce krušljiv, kjer je potrebno biti malenkost pozoren. Vmes je tudi en del zavarovan z jeklenico. Od jeklenice dalje pa se začnemo dalje vzpenjati po stezi proti Vrhu Ljubeljščice (Triangel). 

Od tu dalje se malenkost spustimo, ampak ne preveč, kjer se usmerimo desno na stezo/pot, ki se zmerno spušča. Čez čas pridemo na pot, ki pelje na Vrtačo, vendar se nato kmalu odcepimo v desno (tabla za Vrtačo je naprej). Tu gre pot v Suho ruševje skozi gozd ter v ruševje, kjer pa je pot dobro uhojena. Pot se zmerno vzpenja prvo skozi ruševje, nato pa čez melišče. Na Žlebu se odcepimo desno (naprej gre pot za Zelenjak). Pri vzponu je potrebno biti pozoren, ker je na nekaterih delih precej krušljivo po cca 10/15 minutah pa pridemo do vrha.

Sestop po isti poti do Žleba, kjer se spoznamo s trio deklet (D&J&S), nato nadaljujemo naprej po poti, ki se vzpne čez melišče, po nekaj minutah pridemo do sedla, kjer nadaljujemo desno po slabše vidni poti, ki se precej strmo vzpne. Na določenih mestih je tudi nekaj možicev. Kmalu pa pridemo do vrha Zelenjaka. Tule si vzamemo malce daljšo pavzo, kjer uživamo v razgledih ter soncu - kaj kmalu se pridruži še trio, kjer malce poklepetamo.

Povratek nazaj do sedla, nato pa se usmerimo direktno čez melišče (pot je vidna), kasneje pa se omenjena pot čez melišče združi s potjo prihoda.

Nato še povratek do Zelenice ter sestop do izhodišča po klasični poti (Zelenica - Ljubelj).

Dolžina: cca 15 km / cca 1.350 vm ( GPX poti)

Slike: Tomaž M. & Klemen M.

Velika Črnelska špica

Vožnja do Bovca oz. do Kaninske vasi, kjer sem parkiral kot nazadnje (par metrov naprej od table za konec vasi Bovec). Prvi del poti je povsem isti, kot je bil nazadnje, ko sem šel na Rombon, zato tega ne bom še enkrat pisal, lahko pa si preprosto prebereš - Rombon (2022). Danes do Rombona brez posebnosti, edino kjer je bila trava, je bilo potrebno biti pozoren, ker je kar fajn drselo, ker je bilo precej vlage.

Rombon

Od Rombona naprej pa sem iskal markirano pot, ki pelje vse do Prevale. Žal pa je ravno z Rombona steza praktično nemarkirana (oz. zbledele markacije), praktično je steza nesledjiva skoraj do Velikega Ušja. Tu pa je lepo označeno na kamnu, da ni markacij - ampak itak če greš z druge strani.

Dobro opozorilo, ki pa ti ne pride prav iz smeri Rombona :)

Od tu dalje pa je večinoma steza lepo sledljiva, tudi markacije so, manjša težava je bila le vlažna trava, zato pazljivost ni bila odveč. Pot sicer večinoma gre pod grebenom (Vrh Police, Veliko Ušje, Malo Ušje, Prišna Glava, Vrh Ribežnov). Steza se večinoma spušča, samo v zadnjem delu do Vrh Ribežnov se spet vzpne. Malce naprej je razpotje, kjer levo gre pot skozi Goričico do planine ter povratek do Bovca (to pride na koncu). Naprej pa gre markirana pot za Prevalo oz. malce kasneje je tudi razpotje, kjer gre desno pot proti Veliki Črnelski Špici, ter nato lahko narediš še skok na Malo ter si ogledaš ostanke I. svetovne vojne. Od tega razpotja se pot vije v desno, kjer prideš do naslednjega razpotja, levo gre markirana pot na Veliko Črnelsko špico, ki se začne strmo vzpenjati. Na nekaterih delih je malenkost izpostavljeno pobočje ob koncu pa se pot položi in te pripelje na vrh.

pot proti vrhu špice

zadnji del poti

                                                  

na vrhu Velike Črnelske špice

Povratek do razpotja, ter še hiter skok na Malo Črnelsko Špico, nato pa po isti poti nazaj proti razpotju (kjer gremo desno), ki sem ga omenil že prej. Začetek markirane poti je kar spodbuden, vendar kmalu pridem do zaraščenega terena (koprive, trava,...), in na določenih mestih še vedno precej skalnato pobočje, vendar bolj ko se spuščaš, več je travnega, kjer je prav tako potrebno biti pozoren, ker je dejansko bilo ob cca 11.uri še precej vlažno. Kar precej časa mi je vzela tale markirana stezica, da sem prišel do planine Goričica, kjer pa pridem ponovno na isto stezo, po kateri sem šel zjutraj proti Rombonu.

sama džungla

džungla ponovno :)

razpotje na Goričici (naravnost Rombon, levo Velika Črnelska špica)

Od tu naprej pa potem samo še povratek do Bovca.

Dolžina 22 km / cca 2500 vm / GPX poti

Kanjavec (2569 m)

Glede na super vremensko napoved za nedeljo, je padla hitra odločitev za en jutranji/dopoldanski skok v naše Alpe ter obisk Kanjavca. Odločim se za vožnjo do doline Zadnjice, kjer sem bil malce pred 5.uro zjutraj - hitra priprava ter pot pod noge. Pot gre sprva po cesti mimo vikendov ter skozi gozd, višje prečimo manjši most, ki preči grapo, od tu naprej pa se začne steza/delno po mulatjeri - markacije so lepo vidne, tako da ni težav. Ko se pride do travnika, sta prepleteni dve stezi, v desno gre pot čez Komar, medtem ko naravnost oz. malce v levo pot po mulatjeri, ki pa se na koncu združita (malce pod Doličem). 

Pot čez Komar je prav tako markirana ter tudi kjer je potrebno ustrezno zavarovana s klini ter jeklenicami. Treba pa je biti pazljiv po kakšnem deževju ali pa v primeru, ko je precej rose in vlage, saj je lahko spolzko. Vmes je za odtenek poplezavanja, ampak iskreno, nič pretresljivega. Ob koncu poti čez Komar se le ta združi z mulatjero, ki gre precej naokoli. Koča na Doliču odprta. Še vedno sta do koče dve snežišči, ki pa jih lahko brez problema obideš. Od koče se držiš desne, kjer je markirana pot na Kanjavec, pod vrhom je tudi nekaj jeklenic, sicer pa tudi od koče do vrha je zgledno markirana, tako da ne moreš zgrešiti vrha. Tokrat res fantastični razgledi na vse strani.

Povratek pa po markirani poti proti Prehodavcem do koče (po poti je par snežišč, ni težav) ter nato spust čez Dol po mulatjeri ter do izhodišča v dolino Zadnjice.

cca 22 km / 1950 vm / GPX povezava

Maraton Franja

Po 10 letih spet na Maratonu Franja. tokrat prvič s specialko. V 2014 sem šel z gorskim kolesom na ozkih gumah. V 2009 pa v prvič. Ideja je bila, da pridem okrog brez kakšnih nepotrebnih pavz (padcev). Ampak zgleda mi je bilo usojeno, da se soočim z asfaltom na praktično na domačem koncu. Padec malce pred "Pivkovo rajdo", ko mi je en kolesar zapeljal pred mojo "špuro" - padec na levi bok - v momentu sem se znašel na tleh - pogledal na hitro, če je z mano vse ok (kosti, vezi cele) - pobral oba bidona na drugi strani ceste ter mobilni telefon, se usedel nazaj na kolo in odhitel naprej. Verjetno še poln adrenalina, nisem čutil nekih hudih bolečin, ampak sem potem po poti videl, da nisem imel več pravega tempa. Mogoče nekoč ponovim z upanjem, da se izognem padcu. 

Sicer pa lepa izkušnja, do Godoviča je šlo res super v skupinici ter potem tudi v prvem delu spusta do padca :) Na koncu sem jo dejansko še res dobro odnesel, samo z odgrninami. 

Triglav

Tokrat Triglav iz bovške strani - dolina Zadnjice. Štart okrog 4.ure zjutraj. Sicer do Luknje je pot nezahtevna - prvi del ko gre po makadamski cesti mimo vikendov je ravno prav, da se ogreješ potem pa gre po mulatjeri cca 1 urco in pol, kjer prideš do razcepa desno za kočo na Doliču (tu se vračamo), mi pa gremo naravnost po mulatjeri vse do Luknje. Tu je čas za krajši postanek in okrepčilo, nato pa čelado na glavo in skok čez strmo pobočje Plemenic (prvi začetni del je malce bolj zahteven). Lani sem šel tu čez, ko sem štartal iz Vrat šel prvo na Gamsovca nato pa še na Triglav čez Plemenice. Na Triglavu pa kar precej gneča, sestop do Zahodne Triglavske planote po isti poti, nato pa po nemarkirani poti do Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III. ter nato po mulatjeri, kjer prideš do markirane poti, ki vodi do koče na Doliču. Od Doliča naprej pa po precej položni mulatjeri do izhodišča v Zadnjici. cca 28 km / 2.200 vm / gpx pot