Vršač in Kanjavec (čez Komar & Kanjavčeve police)

Glede na super vremensko napoved za nedeljo je padla hitra odločitev za en celodnevni obisk Julijskih Alp (izhodišče dolina Zadnjice). Vzpon na Vršac čez Komar in prečenje Kajavčevih polic ter preko Prehodovcev na Kanjavec.

Pot sprva poteka po cesti mimo vikendov in skozi gozd. 

Višje prečimo manjši mostiček čez grapo, od tam naprej pa se začne steza, ki deloma poteka po mulatjeri. Markacije so lepo vidne, tako da ni težav z orientacijo. Ko pridemo do travnika, se stezi razcepita. Desno gre pot čez Komar, naravnost oziroma nekoliko levo pa pot po mulatjeri, ki se na koncu ponovno združita malo pod Doličem.

Pot čez Komar je prav tako markirana in tam, kjer je potrebno, ustrezno zavarovana s klini in jeklenicami.

kapelica ob poti čez Komar

pot čez Komar

ostenje Kanjavca

Treba pa je biti previden po deževju oziroma v primeru precejšnje rose in vlage, saj je lahko podlaga spolzka. Vmes je tudi za odtenek poplezavanja, a iskreno nič pretresljivega. Ob koncu poti čez Komar se ta združi z mulatjero, ki vodi precej naokoli. Od tu nadaljujemo še kratek čas po mulatjeri, nato pa se kmalu odcepi pot v desno (Pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).

razcep

pogled proti Kanjevčevimi policami

Od tam se nekoliko spustimo in prečimo skalnato pobočje z nekaj melišča, kjer pridemo pod stene Kanjavca in kmalu vstopimo na Kanjavčeve police. 

Na določenih mestih je pot zavarovana z jeklenicami, kjer je to nujno potrebno, sicer pa ni tako močno varovana kot nekatere druge poti v naših Julijcih. Pot se mestoma nekoliko spusti oziroma vzpne, vendar so police dokaj široke. Poteka v smeri Vršaca, ki ga lahko ves čas opazujemo v daljavi.

Ko pridemo iz polic, nas čaka še del vzpona proti sedlu, od koder se nato usmerimo po rahlo uhojeni stezi proti Vršacu. Nato lahko naredimo še kratek ovinek po celotnem Vršacu in se po drugi strani vrnemo na markirano pot, ki nas nato preko druge strani počasi pripelje proti Koči na Prehodavcih.

Od koče se usmerimo proti Triglavu oziroma Hribaricam. Pot nas sprva vodi po meliščih in se kar lepo vzpenja. Višje se v levo odcepi pot za Kanjavec, naravnost pa vodi pot proti sedlu Hribarice.

Pot naprej nas pripelje v manjšo in razmeroma strmo dolinico, ki leži med obema vrhovoma Kanjavca. Od tu gremo samo še strmo navzgor vse do sedla med zahodnim in vzhodnim vrhom Kanjavca. Od tu skočimo najprej na zahodni vrh, nato še na vzhodnega.

Sledi spust proti Koči na Doliču, od tam pa po mulatjeri nazaj proti Zadnjici in izhodišču.

Dolžina cca 28 km / cca 2.420 vm (GPX sled)

Prvi Vogel - Srednji Vogel - Zadnji Vogel

Tokrat prvič na Planini Blato, žal potrebno plačilo cestnine (20 eur). Na izhodišču smo bili malce po 7.uri (turco smo pa začeli cca 7:15). Pot nas je sprva vodila po markirani poti, ki vodi na Planino pri Jezeru (vmes malce krajšamo po strmi/direktni poti), kasneje se pridruži kolovozu, ki vodi do planine. Od planine naprej se usmerimo po markirani poti (po kolovozu) nas pripelje do Planine Dedno polje. Tu pa zapustimo markirano pot in se usmerimo bolj v desno po stezici (ne gremo po markirani poti), kjer pa gremo po stari lovski stezici (na določenem mestih malce slabše sledljiva, vendar pa v  lepem vremenu ne moremo zgrešiti, in nas po nekaj časa pripelje do vrha Krede.

S Krede pa se usmerimo v levo, kjer nas neizrazita steza počasi pripelje nižje do manjše grape, kjer pa se nadalje vzpne proti Slatni, po nekaj minutah hoje pridemo na drugi vrh.

Ko se naprej spuščamo z vrha, pridemo pod vznožje Prvega Vogla, markirana pot pelje naokrog, mi pa gremo direktno po neizraziti stezi cik-cak proti vrhu najmanjšega vogla v tem sklopu :) Nadalje se v lepem vremenu da slediti stezici, ki nas popelje na Srednji Vogel ter na koncu še Zadnji vogel, ki je tudi najvišji izmed vseh treh Voglov.

Z Zadnjega Vogla pa se držimo stezice, ki vodi naprej proti Vratcem. Od tu dalje pa smo se usmerili po markirani poti proti Prehodavcem, kjer pa smo kmalu skrenili z markirane poti na neizrazito stezo, ki nam je precej skrajšala pot, da smo potem sestopili na markirano pot po Dolini Triglavskih jezer, kjer smo se usmerili v levo za Kočo pri Triglavskih jezerih, kjer smo šli mimo Velikega jezera (Ledvička). Pot nas je nadalje vodila do koče ter Dvojnega jezera.

Povratek nazaj pa smo naredili preko planine Ovčarije, kjer nas je dobri Janez postregel s šilcem košutnika, nato pa smo morali kar ubrati urno še proti planini Viševnik ter povratek nazaj do Planine pri Jezeru in povratek po isti poti do izhodišča na Planini Blato.

Glede na napoved, smo računali na še malce lepše vreme, ampak na koncu, kar dan ponuja, to je pač potrebno vzeti. Kljub temu, v prvem delu poti precej sonca, medtem ko v drugem delu dneva, kar nekaj oblakov, ki so nam malce prikrajšali sonček.

Skupaj cca 25 km / cca 1650 vm - trasa poti

Slike: Tomaž & Klemen

Malo Špičje

Parkiramo malce pred Trento, kjer je odcep za Planino Lepoč. Tu se parkira ob makadam cesti pred rampo (je prostora za nekaj avtomobilov). Od rampe dalje se gre po makadamski cesti. Pot je markirana in skoraj ne moreš zgrešiti - vmes lahko tudi krajšaš skozi stezo skozi gozd. Sicer pa greš za oznakami za Prehodavce. Pot gre mimo hiše, kjer se začne kar strmo vzpenjati. Pot nadalje poteka po lepi stari mulatjeri, ki se kasneje začne vzpenjati v ključih. Ko pridemo počasi iz gozda, pridemo do travnih površin, kjer kmalu zagledamo lovsko kočo v Trebiškem dolu.

Pot naprej se še vedno nadaljuje po mulatjeri, le ta pa nas vodi pod grebenom Špičja na desni in Veliko glavo in Velikim Konjem na levi. Zmerno strma pot, ki se nadaljuje po razgledni dolini, pa se malo višje razcepi na dva dela - mi se držimo desno poti v smeri Prehodavcev. Višje pridemo še do enega razcepa, kjer nadaljujemo desno, pot še vedno poteka po mulatjeri. Mulatjera se zmerno vzpenja, na trenutke tudi malce bolj, ampak je pot nezahtevna. Kmalu tudi zagledamo višje Zasavsko kočo na Prehodavcih, vendar se malce pred kočo usmerimo v desno (smer Velikega Špičja / pot Stanka Kosa). Pot se sprva zložno vzpenja proti vrhu Malega Špičja, vmes je tudi malce bolj strmine, vendar pa je tudi tu pot precej nezahtevna. Malce pod vrhom Malega Špičja pa je desno odcep, kjer se ga držimo (naravnost Veliko oz. Lepo Špičje). Sledi še par minut in smo na vrhu Malega Špičja.

Povratek po isti poti do Zasavske Koče na Prehodavcih, nato pa povratek sprva po isti poti po mulatjeri, vendar le do razcepa (Trenta, kjer smo prišli), ampak se tokrat usmerimo za dolino Zadnjice, kjer nadaljujemo po stezi proti sedlu Čez Dol, kjer se usmerimo nadalje za Zadnjico (levo je pot za Trento). Nadaljujemo po poti, kjer se kasneje preči melišča pod Zadnjiškim Ozebnikom. Nižje je tudi studenček. Pot se nadalje vije skozi gozd ter pridemo do strug hudournikov, kmalu pridemo do naslednjega razcepa (desno pot za Luknjo/Triglav), mi pa gremo v levo ter se vračamo proti izhodišču po gozdni poti, kjer pridemo kasneje na makadamsko cesto, kjer je tudi kar nekaj vikendov. Iz Zadnjice pa se potem usmerimo proti Trenti, kjer nas čaka še par 100 metrov, da pridemo do izhodišča.

Brez snega :)

Dolžina krožne poti cca 24 km / cca 1.750 vm (GPX poti)