Velika Črnelska špica

Vožnja do Bovca oz. do Kaninske vasi, kjer sem parkiral kot nazadnje (par metrov naprej od table za konec vasi Bovec). Prvi del poti je povsem isti, kot je bil nazadnje, ko sem šel na Rombon, zato tega ne bom še enkrat pisal, lahko pa si preprosto prebereš - Rombon (2022). Danes do Rombona brez posebnosti, edino kjer je bila trava, je bilo potrebno biti pozoren, ker je kar fajn drselo, ker je bilo precej vlage.

Rombon

Od Rombona naprej pa sem iskal markirano pot, ki pelje vse do Prevale. Žal pa je ravno z Rombona steza praktično nemarkirana (oz. zbledele markacije), praktično je steza nesledjiva skoraj do Velikega Ušja. Tu pa je lepo označeno na kamnu, da ni markacij - ampak itak če greš z druge strani.

Dobro opozorilo, ki pa ti ne pride prav iz smeri Rombona :)

Od tu dalje pa je večinoma steza lepo sledljiva, tudi markacije so, manjša težava je bila le vlažna trava, zato pazljivost ni bila odveč. Pot sicer večinoma gre pod grebenom (Vrh Police, Veliko Ušje, Malo Ušje, Prišna Glava, Vrh Ribežnov). Steza se večinoma spušča, samo v zadnjem delu do Vrh Ribežnov se spet vzpne. Malce naprej je razpotje, kjer levo gre pot skozi Goričico do planine ter povratek do Bovca (to pride na koncu). Naprej pa gre markirana pot za Prevalo oz. malce kasneje je tudi razpotje, kjer gre desno pot proti Veliki Črnelski Špici, ter nato lahko narediš še skok na Malo ter si ogledaš ostanke I. svetovne vojne. Od tega razpotja se pot vije v desno, kjer prideš do naslednjega razpotja, levo gre markirana pot na Veliko Črnelsko špico, ki se začne strmo vzpenjati. Na nekaterih delih je malenkost izpostavljeno pobočje ob koncu pa se pot položi in te pripelje na vrh.

pot proti vrhu špice

zadnji del poti

                                                  

na vrhu Velike Črnelske špice

Povratek do razpotje, ter še hiter skok na Malo Črnelsko Špico, nato pa po isti poti nazaj proti razpotju (kjer gremo desno), ki sem ga omenil že prej. Začetek markirane poti je kar spodbuden, vendar kmalu pridem do zaraščenega terena (koprive, trava,...), in na določenih mestih še vedno precej skalnato pobočje, vendar bolj ko se spuščaš, več je travnega, kjer je prav tako potrebno biti pozoren, ker je dejansko bilo ob cca 11.uri še precej vlažno. Kar precej časa mi je vzela tale markirana stezica, da sem prišel do planine Goričica, kjer pa pridem ponovno na isto stezo, po kateri sem šel zjutraj proti Rombonu.

sama džungla

džungla ponovno :)

razpotje na Goričici (naravnost Rombon, levo Velika Črnelska špica)

Od tu naprej pa potem samo še povratek do Bovca.

Dolžina 22 km / cca 2500 vm / GPX poti

Rombon

Tokrat drugič na Rombonu - izhodišče tokrat Bovec - prvotno mišljeno iz Zavrzelna, vendar glede na predhodno objavu na hribi.net, da so lastniki parcel in hiš dali table, da je tam prepovedano parkirati, sem se odločil, da parkiram avto malce od table za konec Bovca - in sicer malce čez mostiček na prvem makadamu desno. Štart ob 5:30.

Potem pa sem se peš vrnil do Kaninske vasi, kjer sem iz smeri Bovca zavil desno po asfaltni cesti, kjer se je kmalu odcepila na manjšo zelenico pod novo hišo (pod hišo tudi velika garaža). Pot je bila nadalje lepo markirana, do Zavrzelna in nato dalje - pot brez posebnosti, strmina ni popuščala (tempo tudi ne - lahko rečem, dobra dnevna forma :) Po dobri urci prispem do planine Goričica, kjer stoji lovska koča, nato pa dalje po markirani poti - kmalu za kočo se levo odcepi ena pot (na tabli piše Rupa) - gremo dalje. Nato nadaljujem dalje, kjer po malce več kot 30min pridem do razcepa za Čuklo, kjer zavijem desno in skočim na vrh. Nato pa se vrnem na pot za Rombon. Strmina tu malce popusti, kjer pridemo do sten Rombona. Od tu je morebiti potem še najbolj "tečna" pot po melišču, kjer se na momentu res strmo vzpenja. Ko pridemo do vrha na greben, pridemo na stičišče poti, ki pride iz trdnjave Kluže. Malce kasneje je še en večji skalni skok, za manjše morebiti manjša težava. Pot se nato položi, kjer sem srečal precej ovc, ki so mi zaprle pot :) Sem nadaljeval, in so se malce razbežale (spodaj en video). Kmalu pa nato pridem do vrha - na vrhu je precej popacano od ovčjih drekcov, drugače pa super lepi razgledi na vse strani :) 

Vračal se nisem po isti poti, ampak sem šel po markirani za izhodišče trdnjava Kluže - da sem se izognil skalnemu skoku sem prej zavil levo, uhojena steza, ki sicer ni markirana, vendar prideš potem na isto markirano pot. Na določenih mestih je precej travnato območje, kasneje pridemo do mulatjere, ki nas vodi do obzidij ruševin ter vojaških utrdb. Nato sledi krajše prečenje gozda nato pa pridemo spet do slabo vidne poti, saj je kar precej zaraščena - vendar nobene panike :) Ko prideš do gozda, pa se vije lepa pot proti naslednjemu razcepu in sicer sem se napotil na Koto 1313 (sicer tam nisem opazil nobene table, tako da sem šel kar malce po svoje po gozdu, da sem prišel do Kote 1313, nadalje pa sem se spustil po nemarkirani stezici, ki pa je vidna po celotni poti, nato pa ko prideš do naslednjega razcepa se držiš desne oz. rumenih črt ter na nekaterih mestih tudi tabl (smer Bovec) - prečimo še Široki plaz kjer nato po poti prideš spet na gozdno pot, kjer se potem spet na določenih mestih strmo spušča (tam sem naletel na stampedo ovc (spodaj v videu), po poti sem šel še čez par pašnikov in nato kmalu prišel do cerkve sv. Urha, nato pa do križišča za levo center Bovca, sam pa sem šel nato desno po cesti do Kaninske vasi ter to parkiranega avta. Prihod nazaj okrog 11.ure.

skupaj dolžina poti cca 16 km / višine skupaj cca 1740m / gpx poti