Zadnjiški Ozebnik

Klemen je dal za zadnji dan v letu idejo, da skočiva na Zadnjiški Ozebnik iz doline Trente. Dejal je, da je dostop dokaj enostavn, kljub snegu. Skrbelo me je edino napovedan mraz. Kajti v zadnjih dveh zimskih turah je bila inverzija in sem res užival - ker sicer cel dan pod minusom zame niso idealne razmere :)

izhodišče

Parkirala sva pri TNP Info Center Dom Trenta. Od tu pa sva se usmerila zadaj za domom na stezo, ki gre vzporedno z glavno cesto, skozi gozd, greva mimo Gmajne, kjer pridemo na isto pot, ki gre iz izhodišča malce pred Trento (smerna tabla planina Lepoč).

Od tu naprej moramo preči manjši potok, nakar pa pridemo na mulatjero, ki nas vodi vse do planine Lepoč, tu se za kratek čas pot tudi zravna. 

Od tu naprej pa se stezica spet začne malce bolj strmo vzpenjat. Tu pa tudi pridemo že do prvega snega (na cca 1.100 - 1.200m), ki pa ga je bilo bolj za vzorec. Mulatjera gre večinoma cikcak, ki nas pripelje do planine Trebiščina na višini cca 1.400m, tu pa je bilo snega že precej več - mraz je kar fajn pritiskal, saj gre za senčno stran. Odločila sva se, da greva v na pol podrto hišico, kjer sva se okrepčala ter dala gor gamaše. 

Od tu dalje naju je čakalo še kar nekaj hoje, da sva dosegla prve sončne žarke. S planine sva se usmerila bolj v levo, saj je desno steza peljala proti Trebiškemu Dolu. Levo pa je pot šla proti vojašnici Velika Glava (bolje rečeno ostankom vojašnice). Na poti proti ostankom vojašnic, je bila potrebna manjša pozornost, saj je bila pot povsem ledena, tako sva šla malce nižje od predvidene. 

Ko sva prišla do ruševin vojašnic, sva se spet malce okrepčala, nato pa šla dalje pod Velikim Konjem proti najinemu cilju, dokaj blizu, ampak tako daleč.

Tu se je pa začela tudi kar velika borba, saj je bil sneg napihan, mehak, naokrog pa enkup borovja in ruševja, verjetno sva rabila za tale "labirint" uro in pol, da sva prišla iz najbolj zahtevnega terena verjetno v normalnih (suhih) razmerah bi to šlo verjetno v cca 15minutah. Glede na to, da sva res pokurila več kot preveč energije je bil zadnji del do vrha Zadnjiškega Ozebnika precej doolg :) Tu sva si tudi namontirala mini derezice.

Na vrhu naju je čakal sonček ter rahel veter, zatorej sva se odločila, da na vrhu narediva par nekaj fotk, ker razgledi s tega vrha res očarajo. 

Nato pa sva se v prvem delu spustila po isti poti, nakar pa sva se usmerila bolj v levo, vendar nisva povsem ulovila steze, nakar sva spet naletela na pas ruševja.

Nekako sva zbrcala čez in šla čez manjši skok, ki je bil na srečo kopen, nižje dol pa je bilo spet precej snega. Ko sva se spustila še en malo, sva končno prišla do sedla Čez Dol. 

Od tu pa sva se usmerila proti desni, kjer pa je bilo že vidno, da se je pred nama nekaj dogajalo (nekaj stopinj. Vendar naju je čakalo res še kar nekaj poti, da sva prišla do doline Zadnjice, snega pa kar ni bilo konca. Ko sva prišla do parkirišča v Zadnjici, sva se usmerila na stezo, ki je peljala mimo glavne ceste, šla sva še mimo kmetije, in kmalo prišla do najinega izhodišča.

Slike: Klemen & Tomaž

Dolžina: 19 km / cca 1.500 vm (GPX sled)

Vrh Laške Planje, Črni Vogel, Mali in Visoki Kanin

Izhodišče tokratne ture Gozdec nad Bovcem, kjer parkiramo malce pred zapornico, kjer je prostora za nekaj avtomobilov. Makadamska cesta je v še dokaj okej stanju. S parkirišča se takoj usmerimo v gozd, kjer nas markirana pot pelje skozi gozd, večinoma kar precej strmo, le na določenih mestih se malce zravna). 

Pri prvem razcepu se držimo naprej, levo gre pot na Veliki Babanski skedenj. Po približno pol urce hoje pridemo do studenčka vode (ki nam pride predvsem pride prav ob povratku), pot se lepo počasi vzpenja do bivaka gorskih reševalcev.

Pot nadaljujemo po poti v smeri Vrha Laške Planje (kot je v večini primerov lepo sledljiva, tudi nekaj oznak vrha. večinoma se držimo leve smeri, ko pa pridemo do vznožnja laške planje, pa se počasi po grebenu povzpnemo do vrha. 

Od tu naprej pa se začne šele prava "veselica", saj pričnemo z grebenskim  prečenjem do Visokega Kanina (do Črnega Vogla pot še ni tako zahtevna), medtem ko je nadalje Vogla pot na parih delih kar precej izpostavljena, ter je potrebna velika mera potrpežljivosti - pot do Visokega Kanina (preko Malega Kanina) je brez varoval. Pot je sicer dokaj ok markirana, pa vendarle je potrebno biti kar pozoren, da ne zgrešiš prave poti.

Pot nadaljujemo še nekaj časa po grebenu kaninskega pogorja, na parih mestih je tudi nekaj varoval (jeklenic), držimo se smeri Kanina (smučišča), pri razcepu (naprej D postaja Kanin, desno dom Petra Skalarja), pa se usmerimo v desno, kjer se počasi spuščamo proti domu, od tu naprej nas vodi markirana pot po čez kaninske pode, pot je večinoma dobro sledljiva, po nekaj časa pridemo na isto markirano pot, po kateri se nato vračamo do bivaka gorskih reševalcev ter nato sestop še do izhodišča. Vmes si pri studenčku še okrepčamo z vodo... in nadaljujemo proti Gozdecu.

cca 17 km / cca 2.100 vm (GPX)

Bovški Gamsovec, Stenar & Križ

Prekrasno vreme za turco iz doline Zadnjice. Sicer še v rahli temi vzpon do Luknje, nato pa na Bovški Gamsovec, kjer so me že pod samim vrhom pričakala ogromna skupina kozorogov. Res prekrasni pogledi/razgledi. Tokrat živalice niso "razočarale" :)

Nato počasi naprej do vrha Bovškega Gamsovca ter nato nadalje spust do Dovških vratc in dalje proti Stenarskih vratcem. Od tu pa vzpon na Stenar, kjer so me spet pričakali super razgledi.

Povratek do vratc ter nato vzpon na Križ. Pod Križem je sedaj drugje speljana pot do vrha. Dalje spust do Bovških vratc in po markirani poti lepo proti Kriškim podom, kjer obvezen postanek ter nato še spust do izhodišča po mulatjeri do doline Zadnjice.

24 km / cca 2.250 vm (GPX)