Pot nas od tu dalje pelje sprva po makadamski poti, kjer pa pridemo kmalu do križišča (držimo se desne). Strmina ne popušča, čez čas pridemo do lovske opazovalnice (kot kaže je bila obnovljena ali na novo zgrajena), tudi tu se držimo desne (naravnost gre pot na planino Razor). Od tu naprej je speljana lepo mulatjera, ki preči gozd v zadnjem delu pa skozi rušje. Na poti ni več nobenega odcepa, torej je bojazen odveč, da bi lahko kje zgrešil smer. Sprva gre pot bolj v levo, nato pa se počasi zavije proti desni, kjer se nato vzpenjamo po južnih pobočjih Rodice. Malce pod vrhom pridemo do križišča poti (iz Bohinjske smeri), kjer se držimo desni in kjer po nekaj minutah dosežemo vrh.
Pot proti Črni prsti nadaljujemo po grebenu (delno je pot speljana po desni / tolminski strani, delno pa po levi / bohinjski strani. Tokrat je bilo izjemno zanimivo, saj je bila bohinjska stran povsem bela, medtem ko tolminska še brez snega. Pot do Črne prsti po grebenu ni zahtevna, le na določenih mestih je potrebno biti še malce bolj pazljiv. Po dobri urci in 45 minut pa dosežemo vrh Črne prsti.
Sestop proti izhodišču izvedemo preko standardne poti iz Stržišča, vendar po dobrem km se odcepimo na lovsko/gamsjo pot, ki nas nato vodi po travnikih, rušju, gozdu do izhodiščne točke. Sama pot je v štartu težko vidna, je pa pot precej gor/dol. Še najtežje slediti poti je na koncu po gozdu, saj je ogromno listja.
Lepa turca, začinjena s precej vetra ter spremenljivim vremenom (kljub temu, da je bila napoved sonček čez celi dan).
Ni komentarjev:
Objavite komentar