Pod ostenji Montaža in Špika Hude police (turno)

Jutranja vožnja do Selle Nevee, kjer sva parkirala še pred ta veliko gužvo, cca 50m od križišča kjer je bil štart. 

izhodišče

Cesta je lepo zratrakirana, sprva je bila ideja, da greva po cesti vse do planine Montaž, nato pa sva se na sredi poti odločila, da se na sredi  poti usmeriva v desno v gozd, ki pelje skozi ter potem preko travnikov do Rifugio di Brazza.

Od tu sva šla še dalje pod ostenje Špika Hude police, nato pa sva šla prečno pod ostenji Montaža ter nato do višine cca 1.900m, nato pa spust proti planini Pecol ter po cesti na izhodišče.

Nato sva pa šla še po zapuščenem smučišču (precej strmo) nad Sello Neveo, kjer se potem priključiš na makadamsko cesto (špura je bila potegnjena skozi gozd, mimo apartmajskega hiše). Od tu pa se pot zmerno/položno vzpenja vse do Casere Cregnedul di Sopra, tu pa sva se potem usmerila levo v gozd - špura gre gor/dol vse do planine Pecol.

Midva sva malce pred planino dala kože dol, ter se spustila po travniku navzdol po poti, ki sva je v prvo izbrala za gor - vse do ceste, nato pa zadnji del po cesti vse do izhodišča. Ob tej uri je bilo potrebno biti kar pozoren, saj je bilo precej pohodnikov ter tudi nekaj smučarjev.

Dolžina cca 25 km / cca 1.300 vm (GPX sled)

Monte Cimone

Izhodišče s planine Pecol in sicer skok na vrh po poti 641 (mimo zadnje mlekarne), sprva poteka pot po kolovozu, ki pa se hmalu prelevi v stezico (621), pot poteka večinoma skozi gozd. Po kar nekaj časa pridemo do razpotja, pri katerem pa se usmerimo desno, tule se strmina šele začenja, vendar se steza lepo vije vedno višje in višje, kjer pridemo do škrbine Vadnul. Od tu naprej je malce bolj zahtevna poplezavanja (v pomoč vaerovala, jeklenice, skobe,...).

Nato se malce spustimo, kjer pridemo do bivaka, od bivaka pa je še malenkost spusta, ter potem skok na vrh Monte Cimona. 

Povratek do manjšega sedla, od tu pa se usmerimo v desno in se spuščamo skozi travnata pobočja, pot je tu slabše sledljiva, na momente tudi se kar izgubi (tudi markacij ni). Pot se vseskozi spušča in čez čas pridemo do dela požganega gozda. Strmina se počasi umiri in se usmerimo bolj v levo, kjer pa je stezica spet bolj vidna - po kar nekaj časa hoje pa pridemo do razpotja, ki je bil prej omenjen, ter nato sledil še povratek do izhodišča po isti poti.

cca 14 km / cca 1.000 vm (GPX)