Pod ostenji Montaža in Špika Hude police (turno)

Jutranja vožnja do Selle Nevee, kjer sva parkirala še pred ta veliko gužvo, cca 50m od križišča kjer je bil štart. 

izhodišče

Cesta je lepo zratrakirana, sprva je bila ideja, da greva po cesti vse do planine Montaž, nato pa sva se na sredi poti odločila, da se na sredi  poti usmeriva v desno v gozd, ki pelje skozi ter potem preko travnikov do Rifugio di Brazza.

Od tu sva šla še dalje pod ostenje Špika Hude police, nato pa sva šla prečno pod ostenji Montaža ter nato do višine cca 1.900m, nato pa spust proti planini Pecol ter po cesti na izhodišče.

Nato sva pa šla še po zapuščenem smučišču (precej strmo) nad Sello Neveo, kjer se potem priključiš na makadamsko cesto (špura je bila potegnjena skozi gozd, mimo apartmajskega hiše). Od tu pa se pot zmerno/položno vzpenja vse do Casere Cregnedul di Sopra, tu pa sva se potem usmerila levo v gozd - špura gre gor/dol vse do planine Pecol.

Midva sva malce pred planino dala kože dol, ter se spustila po travniku navzdol po poti, ki sva je v prvo izbrala za gor - vse do ceste, nato pa zadnji del po cesti vse do izhodišča. Ob tej uri je bilo potrebno biti kar pozoren, saj je bilo precej pohodnikov ter tudi nekaj smučarjev.

Dolžina cca 25 km / cca 1.300 vm (GPX sled)

Javornik (turno)

 Iz Lom po smučišču (ki že dlje časa ne obratuje), ter potem še skok do Javornika k stolpu. Sicer pa že fajn zvoženo, ampak še vedno prelepo...zimska idila, s polno sončka - mraza, ki je bil napovedan, ga ni bilo.

Mangartsko sedlo (turno)

Po treh letih spet s turnimi smučami na Mangartsko sedlo. Izhodišče Pr Mlinču (takoj na odcepu za Mangartsko sedlo z glavne ceste Log Pod Mangartom - Predel. Na poti je bilo sicer malce bojazni, da bo premalo snega, saj so bili okoliški vrhovi prekriti s snežno odejo nad 1.500m. Ampak na izhodišču je bilo ravno toliko snega, da kože na smučke in akcija.

Ker je bilo v štartu malo snega, sva do zapornice šla po cesti (v primeru, da je dovolj snega, lahko že pred prvim mostom skreneš s ceste in greš po markirani poti).

                                        

Sicer pa pri zapornici kreneš s ceste in se držiš leve, da prideš do Mangartske planine. Od tu naprej pa čez planino skozi gozd (lahko se držiš markirane poti), ki te pripelje nazaj na cesto (tu se izogneš prvemu tunelu), če greš dalje po markirani poti, se izogneš še kakšnemu.

V najinem primeru pa sva izbrala kar traso po cesti skozi tunele do zadnjega tunela, tu pa niti nisva šla skozi (ker je bila cesta nadalje zalita s snegom - čeprav so kasneje eni rinili tam čez).

Pred zadnjim tunelom sva se pa usmerila levo na pobočje pod Visoko špico, ter sva prečila nad zadnjim tunelom, od tu pa sva se usmerila v desno nad kočo pod Mangartom do ceste in nato po cesti do vrha sedla - alternativa pa je seveda kar direktiva proti sedlu. 

Z Mangartskega sedla pa kratko smučanje v smeri prihoda - nad tunelom je potrebno biti pazljiv, potem pa kratko smučanje po flanki do ceste, nato pa počasi po cesti do izhodišča. Zadnjih 100metrov je bilo potrebno prepesačiti do avta.

Res prekrasen dan (dolžina cele turce 20 km s 1.000 vm). Sneg do ene 1.800m mehak na trdi podlagi, višje proti sedlu pa se je menjavalo med mehkim/trdim in malce poledenelim snegom. 

Foto: Klemen M. & Tomaž M.