Izhodišče v Javorniškem Rovtu pri Domu Pristava, kjer smo nato po bližnjicah (ne moreš zgrešiti) šlido odcepa za dom Trilobit, potem se usmerimo na kolovoz v smeri naravoslovne in rudarske učne poti ("zajčji rudnik" :)
Pot kmalu prekrije snežna odeja (presenetljivo že malce nad 1.000m nadmorske višine). Pot je dokaj dobro vidna, so tudi markacije, višje pa se kolovoz spremeni v peš pot/stezo, sama pot se kar strmo vzpenja, vendar pa snežna odeja ne dela preglavic, razen tega, da gre malce bolj na počasi, kot v primeru letnih razmer :) Višje pridemo do razcepa (v levo proti Konjski peči), mi pa nadaljujemo naprej proti planini Seča.
S planine se usmerimo malce bolj v desno proti sedlu, kjer so smerne (avstrijske) table ter vzpon nadaljujemo v levo smer, večinoma pot poteka s sosednjo Avstrijo.
Pot proti Struški je markirana z avstrijskimi oznakami. Stezica je v večini primerov kar dobro sledljiva (je pa kar precej ruševja), vendar brez težav pridemo do vrha, kjer je tudi manjši bivak.
Od tu pa sestopimo do Belske planine (steza je v snegu sicer malce težje sledljiva, vendar ni težav, saj ne gre za tako strm teren). Sicer je na parih mestih malce zaraščeno, ampak gre :)
Od Belske planine pa skočimo še na bližnji vrh Korenščico, pot nas nadalje pelje proti sedlu Kočna in dalje gremo pod Ptičjih vrhom proti sedlu Suha. Od tu dalje je bil prvotno planiran povratek proti izhodišču, ampak ker je imel Klemen velike oči :) (kot kasneje še enkrat), smo nadaljevali pot proti Golici z izgovorom, da se pogleda teren za narcise (teren je bil kar fajn namočen)
Od tu naprej vodita dve poti - ena po grebenu do Golice (čez Malo Golico in Krvavko), mi smo šli sprva po grebenski poti, ki pa se malce višje odcepi levo in gre večinoma pod Malo Golico in Krvavko do koče na Golici (tu je steza kar precej zoprna, saj je sončna stran in je en kup blata in na določenih mestih tudi malce spolzko).
Sledi še zadnji vzpon do Golice, kjer si vzamemo čas in "foto-shooting" :) nato pa povratek po isti poti do koče (oz. en del malce skrajšamo).
Od koče pa nazaj proti izhodišču po markirani poti do sedla Suha (malce pred sedlom pridemo do makadamske ceste, ki pa je seveda tokrat prekrita s snegom).
Tej makadamski poti sledimo kar nekaj časa, nato pa pridemo do smernih tabel (Pristava), in zapustimo cesto in se začnemo spuščati po markirani stezi (ko v drugo prečimo makadamsko cesto) pa je pot skozi gozd malce težje sledljiva, ampak z nekoliko truda pridemo spet na naravoslovno učno pot, ki nas potem pripelje do doma Pristava (zadnji del poti skozi gozd je precej močvirnat).
Sicer na poti ni potrebna zimske opreme.
Dolžina cca 22 km / cca 1.750 vm (GPX poti)
Slike: Klemen & Tomaž
