Monte Cocco & Cima Bella

Po mesecu in pol spet malce na snegu in turnih smučkah. Kot nazadnje, tudi danes skok čez Predel na italijansko stran. Prvotno je bila ideja, da skočiva s Klemnom na sv. Višarje po romarski ter po smučišču nazaj. Vendar je bila slika v Žabnicah kar klavrna, kar se tiče snega, zato sva podaljšala proti dolini Ugovizza, kjer sva potem desno šla navkreber po ozki asfaltirani cesti proti izhodišču Osteria del Camoscio (parkirala nisva na standardnem mestu, saj sva bila v tistih koncih v prvo). Šla sva še malce naprej po asfaltirani cesti, ter parkirala ob cesti.

Od tu sva šla kar na smučke in v gozd, ter čez pašnik pod konjskim hlevom, kjer sva se potem dejansko spustila proti prvotnemu izhodišču.

Od tu dalje po cesti (snega le še za vzorec), pot večinoma poteka skozi gozd ter pašnike, zares lepa kulisa, po novo zapadlem snegu.

Res prijeten vzpon v res toplem vremenu. Na sedlu Kok se je bilo potrebno malce obleči, saj je čez greben kar lepo pihalo, nato pa še po strmini vzpon proti Monte Cocco, na vrhu par slikc, nato pa par metrov nižje v zavetje, zrihtat smuče in spust do sedla nazaj, ter nato še skok proti vrhu Cime Bella. 

Monte Cocco

Cime Bella

Z drugega vrha pa potem nazaj v iskanju perfektne linije. 

Sneg je v zgornjem delu res top, v srednjem dokaj okej, spodaj pa na žalost že malce premalo, saj ga je tekom dneva že kar precej stopilo. 

Lahko rečem, res lep poligon za uživanje na snegu.

cca 10 km / 1000m (GPX poti)

Slike: Klemen M. in Tomaž M.

Prestreljeniško okno (turno)

Ker je na naši strani Kanina premalo snega, sva s Klemnom skočila čez mejo (via Predel) do Nevejskega sedla (Sella Nevea), kjer sva kupila karto za gondolo do Gilbertija (po smučišču namreč ni dovoljeno s turnimi). Od tu pa kratek spust po smučišču, kjer se potem desno odcepi zratrakirana pot, ki je namenjena turnim smučarjem, ki pelje do Prevale (zraven pa je tudi potegnjena in ratrakirana proga, ki so jo uredili vzdrževalci zaprtega smučišča na Kaninu. Od Prevale dalje po "zaprtem" smučišču do sedla Prevala. 

"stičišče" it-slo smučišča na Prevali

pogled s sedla Prevala na "Sončni Kanin"

prihod Klemna na sedlo Prevala

Nato pa kože dol in umirjena smuka do konca Skripija - dalje proti C postaji nisva rinila, ker je bil zadnji del precej pomrznjen in tudi dokaj neugoden.

smučanje od D postaje proti Skripiju

Nato spet kože gor in povratek do D postaje in nato počasi proti Prestreljeniškemu oknu (danes nobene gužve). Na vrhu par fotk, nato pa na polički kože dol in spust po lepi flanki proti Grabnu. 

malce pod oknom in pogled navzdol

Prestreljeniško okno

Prestreljeniško okno

Graben

Tokrat predzadnjič kože gor in počasi nazaj proti sedlu Prevala ter spust po smučišču na italijansko stran do sedežnice Gilberti - zadnjič kože gor in tokrat po desni strani ob smučišču - pod vrhom Gilbertija še zadnji postanek ter priprave za spust proti Selli Nevea po smučišču.

D postaja in nobene gužve

Vreme je sodelovalo (sicer na italijanski strani proti sedlu Prevala večinoma v senci (edino en kos poti od Prevala do sedla lepo v sončku). Na naši strani pa itak prijetno toplo, skoraj na momente brezvetrje.

Snežne razmere, kjer je zratrakirano sploh del od sedežnice Gilberti do sedla Prevale perfektno, tudi prvi del iz Prestreljeniškega okna po flanki do razcepa za Graben super ulita podlaga (nepretrda) - skozi Graben sicer zratrakirano, ampak ne najbolj perfektno (razen zadnji del). Z D postaje do konca Skripija pa na nekaterih delih kar težak sneg - v prvem delu še dokaj solidno, nato pa precej grbin in precej trd sneg.

Pohvala vzdrževalcem na Kaninu (Urban, Denis,...).

Slike: Klemen & Tomaž

Dolžina celotne turce cca 16 km / cca 1.350 vm

Mangartsko sedlo (turno)

Po treh letih spet s turnimi smučami na Mangartsko sedlo. Izhodišče Pr Mlinču (takoj na odcepu za Mangartsko sedlo z glavne ceste Log Pod Mangartom - Predel. Na poti je bilo sicer malce bojazni, da bo premalo snega, saj so bili okoliški vrhovi prekriti s snežno odejo nad 1.500m. Ampak na izhodišču je bilo ravno toliko snega, da kože na smučke in akcija.

Ker je bilo v štartu malo snega, sva do zapornice šla po cesti (v primeru, da je dovolj snega, lahko že pred prvim mostom skreneš s ceste in greš po markirani poti).

                                        

Sicer pa pri zapornici kreneš s ceste in se držiš leve, da prideš do Mangartske planine. Od tu naprej pa čez planino skozi gozd (lahko se držiš markirane poti), ki te pripelje nazaj na cesto (tu se izogneš prvemu tunelu), če greš dalje po markirani poti, se izogneš še kakšnemu.

V najinem primeru pa sva izbrala kar traso po cesti skozi tunele do zadnjega tunela, tu pa niti nisva šla skozi (ker je bila cesta nadalje zalita s snegom - čeprav so kasneje eni rinili tam čez).

Pred zadnjim tunelom sva se pa usmerila levo na pobočje pod Visoko špico, ter sva prečila nad zadnjim tunelom, od tu pa sva se usmerila v desno nad kočo pod Mangartom do ceste in nato po cesti do vrha sedla - alternativa pa je seveda kar direktiva proti sedlu. 

Z Mangartskega sedla pa kratko smučanje v smeri prihoda - nad tunelom je potrebno biti pazljiv, potem pa kratko smučanje po flanki do ceste, nato pa počasi po cesti do izhodišča. Zadnjih 100metrov je bilo potrebno prepesačiti do avta.

Res prekrasen dan (dolžina cele turce 20 km s 1.000 vm). Sneg do ene 1.800m mehak na trdi podlagi, višje proti sedlu pa se je menjavalo med mehkim/trdim in malce poledenelim snegom. 

Foto: Klemen M. & Tomaž M.

Zimski Krn z Batognico

Še zadnjič letos nad 2000m. Sicer neki extra od zime vsaj do 1500/1600m ni omembe vredno. Izhodišče planina Kuhinja - izven glavne sezone, parkiranje brezplačno. Do vrha Krna klasično po markirani poti (vmes sicer malce krenemo z markirane poti, da malce skrajšamo in gremo en del bolj direktno, sicer pa proti koči cik-cak ter potem še skok na sam vrh Krna. Pot je do cca 1.400/1.500m kopna (vmes kakšna zaplata snega, ki pa se je lahko brez težav ognemo).

Sicer pa potem do koče je na nekaterih delih sneg, ki pa ne dela preglavic - kot potem tudi ne do samega vrha (po vrhu je spihano ter malce ledeno). Sledil je spust do Krnske škrbine (v večini primerov se lahko ogneš snegu).

Od tu dalje pa vzpon do Batognice, v prvem delu je bilo potrebno malce pozornosti, ker je na stopnicah malce premalo snega/ledu (v pomoč so bile sicer dereze).

Po vrhu Batognice je večinoma sneg razpihan. Sledil je spust do Praga, dalje pa potem prečno pod Vrhom nad Peski počasni sestop proti jezeru v Lužnici, od tu pa direktno proti planini Leskovca (en del se da lepo krajšat po snegu, nato pa snega zmanjka in je potrebno po markirani.

S planine pa po cesti mimo planine Kašina ter povratek proti izhodišču.

Lepa krožna zimska-pomladna turca - glede na inverzijo in visoke temperature. Razmere večinoma tipi-top, kot rečeno, je potrebno malce pozornosti pri vzponu iz škrbine na Batognico. Priporočene itak tudi gamaše :)

Slike&video: Klemen in Tomaž

Dolžina cca 13 km / cca 1.350 vm (GPX)