Ko pristaneš v gorah, medtem ko si imel prvotno v planu skok na slovensko obalo. Razlog? Slab spanec. Ob 4. uri zjutraj na hitro spakiral in šel proti Bovcu. Na poti razmišljal na kater vrh iti, pa sem se odločil da grem do Zadnjice, in se potem spotoma odločim v katero smer me bo neslo. Na koncu sicer ne vem po kakšni logiki, sem se odločil za skok do Kriških podov, potem pa ali levo proti Razorju, ali desno Stenar in krožna preko Križa nazaj. Odločil sem se za prvo možnost. No ja, lahko bi naredil obkljukal tudi vse tri vrhove oz. štiri, pa napoved ni bila najbolj rožnata za popoldne.Sama pot do Kriških podov je brez posebnosti, vleče se lepo sprva po gozdu, nato pa preide v mulatjero. Gužve na poti ni bilo, prve pohodnike srečal pod vrhom Kriških podov, ki so se vračali nazaj v dolino. Do Pogačnikovega doma na Kriških podih pot res ni zahtevna.
Od Pogačnikovega doma, gremo torej naprej za Križ, Razor, kjer pa se kmalo odcepi pot v levo (naravnost/desno gre pot na Križ). Tu kasneje prečimo pas melišča. Kasneje je na poti par jeklenic, ki so nam v pomoč pri poti navzgor proti sedlu Planja. Od tu se usmerimo desno (spodaj levo je pot na Planjo), naravnost pa pot proti Vršiču. Pot naprej se vzpenja proti Razorju, na nekaterih mestih potrebna pazljivost, da ne prožimo kamenja. Vmes pridemo tudi v kratek pas melišča, sicer pa pot ni nekaj zelo izpostavljana. Malce pod vrhom pa je strm previs, kjer so nam v pomoč skobe in jeklenice. Nato še par korakov in smo na vrhu.
Ob vračanju, sem skočil še na Planjo (cca 15 minut iz sedla), ter nato povratek do Pogačnikovega doma ter kasneje še sestop po isti poti proti izhodišču.
Koča je še odprta in bo predvidoma do konca septembra.
Dolžina cca 23 km / 2.100 vm / Povezava do GPX
