Že nekaj let nazaj sem imel idejo ali željo, da bi pa enkrat šel tudi sam na omenjeni dogodek, ki ga organizira Red Bull. Lansko leto sem za rojstni dan prejel v dar poni kolo. Letos ni bilo druge, kot se pravočasno prijaviti na dogodek, ki je imel omejeno število mest (1611 - višina najvišjega cestnega prelaza v Sloveniji). Iz Red Bull poročila retro dogodka, ki je bilo že deseto po vrsti, je bilo dejansko junakov 1669. Pred samim dogodkom je bilo možnost sodelovanje pri raznih nagradnih igrah Red Bulla oz. partnerjev (Lelosi, A1, Zavarovalnica Triglav, Manner, Bikehanic,...
V načrtu sem imel, da bom do 1.6.2024 imel vsaj par voženj s ponijem v kak lokalni klanec, ampak na koncu mi je uspelo iti 1x in sicer iz Idrije proti Vojskim (do Kočevša - cca 600 višinskih metrov na 7 km dolžine). Iz kranjskogorske strani proti Vršiču sem pa dejansko šel samo enkrat do sedaj in sicer z gorskim kolesom v 2018, tako da nekega spomina, kako gredo serpentince proti vrhu, ni bilo :) V glavi se mi je porodila ideja, da če pridem do vrha v 1h 15min, da bi moglo bit za prvič ok (ter verjetno tudi zadnjič), saj se nekaj omenja, da je bil letošnji, jubilejni (10), zadnji. No na koncu sem prišel do vrha v 1h 6min 58s (po uradnih rezultatih).
Organizacija samega dogodka je bila res oh in sploh. Pred leti sem slučajno bil enkrat ravno v Kranjski Gori, ko je bil štart Goni Ponya (takrat še septembra meseca). Edina "težava" ali skrb je bilo malce slabše vreme, saj je v soboto dopoldne (rahlo) deževelo, tako da so bile letos razmere bolj zahtevne (malce drselo po pedalkah), čeprav pa vročine ni bilo (več vlage), tako da se je dalo kar lepo goniti, kjer je šlo :) Sicer po uradnih pravilih, če nisi gonil, je bilo dovoljeno, da greš peš s kolesom zraven - tek ob kolesu ni bil dovoljen. Čeprav sedaj nevem, ali dejansko to drži ali ne - saj je zmagovalec (Luka Kovačič), vsestranski športnik v izjavi dejal, da je tudi sam ob najbolj strmem delu sestopil s kolesa ter tekel zraven. Pri nežnejšem spolu je bila zmagovalka Anja Plešnik. Vsak je imel svojo tehniko za dosego vrha prelaza :)
Dodatno so k fletnemu vzdušju pripomogli seveda gledalke in gledalci, ki jih je bilo največ ob štartu ter v prvih km, ter potem ob določenih serpentinah in seveda tudi pod vrhom ter v samem ciljnem prostoru.
Z vzponom do vrha pa si naredil le prvi del "misije", saj je bilo potrebno priti s ponijem še nazaj do Kranjske Gore. Organizator je poskrbel, da so na štirih mestih hladili zavore ponijev (na istih mestih, kjer si lahko dobil tudi okrepčilo ko si "gural" v klanec, saj so se ob spustu preprosto na polno pregrevale. Skratka "misija" je bila zaključena, ko je bil poni parkiran oz. spravljen nazaj v avto. Večino spusta sem zaviral le na zadnjo (torpedo) zavoro, saj mi je pri prednji zavori že v drugi serpentini padla gumica iz zavore.
Nekatere je pustil poni na cedilu (okvara, takšna ali drugačna), če sem pa prav videl pa je bil vsaj en lastnik ponija, ki ga je nesel v dveh delih :( Skratka Red Bull Goni Pony piše posebne zgodbe.
Red Bull je tudi pripravil spletni prenos - posnetek si lahko ogledaš na Youtube kanalu Red Bulla ter seveda tudi uradno poročilo na spletni strani -> 10 sekund slave (in matranja) tudi zame (od 1:38:38 dalje :)
Kaj bo v letu 2025? Verjetno bi vsi v en glas zatrdili, da ponovno že 11. Red Bull Goni Pony. Pustimo se presenetiti :) Mogoče pa spet naslednje leto, če bo seveda organizirana naslednja izvedba. Rezerve sigurno so (suho vreme in seveda ureditev višjo višino sedeža, saj je bil drog za sedež premajhne dolžine - sem preveril na Bikehanicu in so rekli, da ga mam že tako previsoko :)
