Rombon

Tokrat drugič na Rombonu - izhodišče tokrat Bovec - prvotno mišljeno iz Zavrzelna, vendar glede na predhodno objavu na hribi.net, da so lastniki parcel in hiš dali table, da je tam prepovedano parkirati, sem se odločil, da parkiram avto malce od table za konec Bovca - in sicer malce čez mostiček na prvem makadamu desno. Štart ob 5:30.

Potem pa sem se peš vrnil do Kaninske vasi, kjer sem iz smeri Bovca zavil desno po asfaltni cesti, kjer se je kmalu odcepila na manjšo zelenico pod novo hišo (pod hišo tudi velika garaža). Pot je bila nadalje lepo markirana, do Zavrzelna in nato dalje - pot brez posebnosti, strmina ni popuščala (tempo tudi ne - lahko rečem, dobra dnevna forma :) Po dobri urci prispem do planine Goričica, kjer stoji lovska koča, nato pa dalje po markirani poti - kmalu za kočo se levo odcepi ena pot (na tabli piše Rupa) - gremo dalje. Nato nadaljujem dalje, kjer po malce več kot 30min pridem do razcepa za Čuklo, kjer zavijem desno in skočim na vrh. Nato pa se vrnem na pot za Rombon. Strmina tu malce popusti, kjer pridemo do sten Rombona. Od tu je morebiti potem še najbolj "tečna" pot po melišču, kjer se na momentu res strmo vzpenja. Ko pridemo do vrha na greben, pridemo na stičišče poti, ki pride iz trdnjave Kluže. Malce kasneje je še en večji skalni skok, za manjše morebiti manjša težava. Pot se nato položi, kjer sem srečal precej ovc, ki so mi zaprle pot :) Sem nadaljeval, in so se malce razbežale (spodaj en video). Kmalu pa nato pridem do vrha - na vrhu je precej popacano od ovčjih drekcov, drugače pa super lepi razgledi na vse strani :) 

Vračal se nisem po isti poti, ampak sem šel po markirani za izhodišče trdnjava Kluže - da sem se izognil skalnemu skoku sem prej zavil levo, uhojena steza, ki sicer ni markirana, vendar prideš potem na isto markirano pot. Na določenih mestih je precej travnato območje, kasneje pridemo do mulatjere, ki nas vodi do obzidij ruševin ter vojaških utrdb. Nato sledi krajše prečenje gozda nato pa pridemo spet do slabo vidne poti, saj je kar precej zaraščena - vendar nobene panike :) Ko prideš do gozda, pa se vije lepa pot proti naslednjemu razcepu in sicer sem se napotil na Koto 1313 (sicer tam nisem opazil nobene table, tako da sem šel kar malce po svoje po gozdu, da sem prišel do Kote 1313, nadalje pa sem se spustil po nemarkirani stezici, ki pa je vidna po celotni poti, nato pa ko prideš do naslednjega razcepa se držiš desne oz. rumenih črt ter na nekaterih mestih tudi tabl (smer Bovec) - prečimo še Široki plaz kjer nato po poti prideš spet na gozdno pot, kjer se potem spet na določenih mestih strmo spušča (tam sem naletel na stampedo ovc (spodaj v videu), po poti sem šel še čez par pašnikov in nato kmalu prišel do cerkve sv. Urha, nato pa do križišča za levo center Bovca, sam pa sem šel nato desno po cesti do Kaninske vasi ter to parkiranega avta. Prihod nazaj okrog 11.ure.

skupaj dolžina poti cca 16 km / višine skupaj cca 1740m / gpx poti

 

Koštrunove Špice (Cime Castrein) & Viš (Jôf Fuart)

Izhodišče za tokratno krožno turco z obiskom dveh vrhov je Cave del Mole - zapelješ se mimo Rabeljskega jezera, kjer se po nekaj km odcepi desno na makadamsko cesto (kjer je zraven spomenik s križem). Nato pa sledi par ovinkov, in že si na mestu, kjer se parkira (malce pred zapornico). Štart ob 4:30 zjutraj.

Cesta poteka skozi gozd (makadam, ter na določenih odsekih tudi betonska podlaga), na koncu gozda pa prideš na Viško planino. Po se nekaj časa vzpenja po travnatih pobočjih. Ko prideš na Škrbino prednje Špranje, pa se na razpotju usmerimo na desno, kjer se nadaljuje po poti Anite Goitan - precej strmi vzpon, potrebno biti pozoren (sploh v primeru, če je podlaga vlažna). Pod vrhom grebena, pa se desno odcepi pot, ki nadalje do Koštrunovih Špic ni markirana. Pod vrhom Kuštrunovih Špic so ostanki vojaških rovov - del poti proti vrhu se gre po stopnicah, na koncu je še manjši skok, ki ga je potrebno poplezati in že si na vrhu, kjer so lepi razgledi na vse strani (Montaž, Viš), v daljavi pa se vidijo tudi najvišji vrhi Julijskih Alp (Triglav, Jalovec,...).

Sledi sestop do Mojzesove Škrbine (Forcella Mose) - Italijani to škrbino imenujejo Mojzesova škrbina, ker je tam znan kamen v obliki Mojzesa, od tam dalje po poti za Viš, ki ga v dobrem zmernem tempu lahko dosežemo v dobri uri. Sestop do koče Corsi po poti Anite Goitan, od tam nadalje pa po poti, ki gre proti Viški planini, kjer pridemo malce pod planino na cesto, po kateri smo prišli iz doline. Nato sledi še hoja do izhodišča.

- koča Corsi je zaprta,
- ogromnu gamsov in kozorogov, zato je potrebno biti kar pozoren, ker smo na njihovem teritoriju in so precej živahni (kamenje,...) - obvezna čelada, v primeru, da nisi vešč visokogorja, tudi samovarovalni komplet, ki pa ti pomaga zgolj pri premagovanju jeklenic, ki jih ni povsod na omenjeni poti, kjer je potrebna plezarija),

- okvirna dolžina cca 17 km ter cca 1.800 vm
- gpx trase 

Koštrunove Špice

Viš

Rinke in ostale dobrote KSA

 Obisk KSA z obiskom vseh štirih Rink ter nato krožno dalje proti Mlinarskemu sedlu z obiskom sosednjih vrhov. Start z izhodišča iz Ravenske Kočne ob 3.uri zjutraj. Načrt je bil, da se sočni vzhod počaka na Ledinskem vrhu, ki je bila tudi prva točka vzpona (po slovenski poti do koče na Ledinah). Napoved je bila spodbudna - ponoči je sicer še deževalo, vendar naj bi se zjutraj zjasnilo - dejansko pa se je po vrhovih naselila megla tako, da sončnim vzhodom ni bilo nič. Naslednji "postanek" je bil na Koroški Rinki, megla je še kar vztrajala. Nato so prišle na vrsto še preostale Rinke (Štajerska, Kranjska in Mala), ki so precej skupaj in so hitro dostopne, ko si enkrat na Koroški Rinki.

Pot se je nadaljevala proti Skuti ter dalje Štruci. Na koncu prišel na vrsto še Dolgi hrbet, kjer se je končno pojavilo tudi sonce in seveda zaslužena malica. Nadaljevanje je sledilo s sestopom na Mlinarsko sedlo. Pot s sedla proti Češki koči je na nekaj mestih izpostavljena, so pa seveda v pomoč varovala (jeklenice, skobe,...). V spodnjem delu pa je tudi precej grušča ter drobirja, zato je potrebno biti vsekakor pazljiv pri sestopu. Ko se pride iz stene pa je potem še pot po melišču proti Češki koči (mimo žičnice) in nato proti izhodišču na Ravensko Kočno, kjer je bilo povsem polno parkirišče.

Prijetna in na trenutke tudi zahtevna tura. Na celi poti se nabere kar precej "plezarije" v večini primerov po varovanih planinskih poteh. Bo pa potrebno iti še enkrat, ko ne bo megle, saj so razgledi z vrhov baje fantastični :)

dolžina celotne poti cca 18,5km ter cca 2.200 vm / gpx povezava 

pozor: izven makadamskega parkrišča, pa so bili ob poti parkirani avtomobili, ki pa so imeli na vetrobranskem steklu obvestilo redarstva, tako da pazljivo, kje boste parkirali :)

Plešivec (Loške stene), 2184m

Na Plešivec na Bovškem lahko greš z dveh različnih izhodišč. Obe poti sta do sedla (Čez Brežice) uradno markirani. Vendar na nekaterih delih malce zaraščeni (predvsem iz smeri Bavšice je tega malce več). Tokrat se je šlo iz Loške Koritnice, povratek pa čez planino Balo do Bavšice. Prve tri km je pot brez posebnosti (greš po poti, ki gre za Jalovec, Mangart, pod Špičkom), nato pa pridemo pred steno, kjer se začne plezalni del poti (pot je zgledno varovana z jeklenicami ter klini) - cca 150m višine uživanja ob jeklenicah ter klinih. Nato pa pride na vrsto gozd, kjer je tudi malce višja trava ter malce grmičevja (vendar ni take sile). Pot je seveda vseskozi lepo markirana. malce pod vrhov sedla se potem vzpenjaš po dolini, kjer se je opazilo tudi nekaj gamsov, ki so imeli speljano svojo pot pod meliščem stene (pogled levo). Na sedlu se usmerimo v desno na neoznačeno stezo (levo je markirana pod do Špička), ki pa je enostavno vidna, kasneje se pot strmo vzpenja, kjer je potem po cca 30 minutah tudi prispemo na vrh Plešivca, kjer so odpirajo mogočni razgledi proti Mangartu na eni strani ter na drugi proti Jalovcu, Ozebniku,...

Potreben je bil tudi povratek - do sedla ter nato smo se spustili na smer Bavšice. Spet po markirani poti, ki pa je bila na nekaterih delih malce zaraščena s travo, koprivami,.. Na poti je bilo tudi ogromno jagod (cela plantaža :) na višini cca 1500m. Sestop se nadaljuje proti lovski koči, kasneje se pride do planine Bala (sicer opuščena). Nakar je še nekaj poti do drugega izhodišča v Bavšico.

Turca primerna za vsakogar sploh iz strani Bavšice - tudi sam plezalni del ni tako zahteven, če si seveda vajen jeklenic in klinov - je prava popestritev :)

Trasa poti

plezalni del poti

gamsi na pohodu

pogled na vrhu

ter še na drugo stran

dolina proti Bavšici

plantaža jagod

malce višja trava na poti proti Bavšici

 

Visoka Vrbanova Špica, Cmir in Rjavina

Nočno/jutranja tura z začetkom ob 2.uri zjutraj na izhodišču v Dolini Kot ter nato vzpon proti Debelemu kamnu. Malce naprej se pot odcepi v desno proti Visoki Vrbanovi Špici (pot Lojzeta Rekarja) levo je odcep za Staničevo kočo. Varovala so v ok kondiciji :) Prvo je ob poti Mala Vrbanova Špica, na katero se lahko povzpnemo (cca 100m), nato pa nadaljujemo dalje proti Visoki Vrbanovi Špici. Nato spust do Staničeve koče in dalje desno po poti za Cmir. Povratek s Cmirja je po isti poti do koče, nato pa sledi spust do razcepa desno na pot, ki pelje proti plezalni poti proti Rjavini (naravnost pot nazaj do izhodišča v Dolino Kot). Do plezalnega dela je precej strma pot, nato pa sledi plezalni del, na vrhu se potem pot združi z grebensko. Slediš proti levi in kjer je še nekaj spustov in dvigov, ter nato prideš končno na vrh Rjavine. povratek po isti do razcepa, kjer se združita poti. Povratek je bil po grebenski čez Malo Rjavino do Dovških vratc (naravnost pot proti Staniču), desno pa potem sestop po poti ter na koncu po melišču, kjer prideš do poti (levo nazaj proti Staniču, desno pa potem po isti poti nazaj na izhodišče. Vreme super - temperature glede na nočno/jutranjo turo ugodne. Povratek na izhodišče ob cca 11.uri.

Trasa poti