Veliki Šmohor

Po dolgem času spet v dolini Lepene - izhodišče dom dr. Klementa Juga (temperatura na izhodišču 1 st C).

izhodišče

Greš po markirani poti za Krnsko jezero - že kmalu pa se pot razcepi na dva dela (leva malce bolj strma in direktna, ter desna oz. pot ki gre naravnost malce daljša in položnejša. Izbrali smo bolj strmo (recimo časovno tudi nekoliko krajšo pot).

strma pot

Pot poteka skozi gozd, je tudi ustrezno označena, tako da ni moč zgrešiti kakšnega odcepa :) Na višini cca 1.200m pa pridemo do prvega snega, na določenih mestih tudi precej poledenelo, vendar se te dele da brez težav obiti. Sneg nas nato spremlja skozi celotno pot naprej.

Od zgornje postaje tovorne žičnice pa se usmerimo naprej po široki poti, ki nas pripelje do "smerokazov", kjer se meri vsako leto višina snežne odeje.

                                        

Od tu se cesta nadalje počasi spušča (vmes odcep levo za Veliko Babo), kjer pridemo do razpotja (levo gre pot proti domu pri Krnskih jezerih) kjer nadaljujemo po cesti mimo pastirske koče (planina Duplje). Pri naslednjem razcepu pa se usmerimo v smer Komne in Malega Šmohorja (naravnost gre pot proti Krnskemu jezeru in Krnu).

Pot se zmerno vzpenja, kjer pridemo kmalu do naslednjega razcepa (desno za Mali Šmohor - tu je bil povratek), nadaljujemo v smeri Bogatinskega sedla in Komne vse do sedla Prehodci, kjer je naslednje označeno razpotje (naravnost/v levo gre pot proti Komni), kjer se usmerimo v desno (navzdol pa gre pot proti izviru Tolminke ter Tolminu).

"bivak" pri Prehodcih

pot proti kasarnam

Pot se zmerno vzpenja (gremo pod Malnom), kjer po nekaj časa pridemo do ostankov utrdb, ki so bile zgrajene po 1. svetovni vojni - v sklopu Alpskega zidu (slabo vidna steza za kasarne se odcepi od markirane poti). Ko pridemo na vrh, kjer so še ostanki kasarn, pa iščemo najboljšo direktno pot, kjer prečimo manjše grapce, da pridemo počasi proti vrhu Velikega Šmohorja.

ostanki kasarn

zimska idila

Veliki Šmohor

vpisna skrinjica na vrhu

Spust izvedemo po markirani poti, ki je večinoma nezahtevna, potrebne je le malce pozornosti, ker je pot prekrita s snegom (večina markacij je vidnih, tako da je pot lahko sledljiva). Ko pridemo do planine Duplje, se na hitro usmerimo še proti Krnskemu jezeru, kjer se malce pogrejemo na sončku in nato nazaj počasi proti izhodišču mimo doma pri Krnskemu jezeru in nato po markirani poti nazaj (tokrat izbrana položnejša).

Krnsko jezero

Krn ob sončnem zahodu ob povratku domov

Skupna dolžina cca 19 km / cca 1.500 vm (GPX)

Slike: Klemen M.

Čaven - Veliki Rob - Kucelj

Prvotno je bil v planu obisk Julijcev, ampak je zima prinesla nekaj snežne podlage, zato sem se odločil za Vipavsko dolino in kot že nekajkrat tudi tokrat kar izhodišče Lokavec ter po strmi do razcepa za srednječavensko pot potem pa kar lep kos poti po tej razgledni markirani poti mimo Čavna ter čez Veliki Rob ter nato povratek preko Kuclja do koče Antona Bavčarja na Čavnu in povratek do izhodišča po strmi poti do Lokavca. Malce bolj natančna pot pa tule. Sicer takrat sta bila dodana še oba Modrasovca in povratek preko Male Gore.

Dolžina cca 21 km / cca 1.570 vm (GPX)

tule kreneš v desno, naprej gre markirana pot

Lovsko zavetišče pod Čavnom

v daljavi Vogrsko jezero / Vogršček

v daljavi se vidi Kucelj

Veliki Rob

Kucelj

Plaski Vogel in Travnik

V tretje gre rado, ali kako se že reče. Dvakrat mi ni uspelo priti do vrha Travnika, tokrat pač - še prej pa skok na Plaski Vogel.

Izhodišče ture pod Zjabci (kot pred cca tremi leti). Dostop po dokaj prenovljeni asfaltirani cesti iz vasi Soča. Pot je markirana do planine Za skalo - iz izhodišča je pot jasno označena s smerno tablo, sicer pa pot poteka večinoma po stari mulatjeri, ki se skozi vso pot zmerno vzpenja.

pot skozi gozd

stara mulatjera

Vseskozi se držimo markirane poti, do cca 1.500m višine, nato pa zapustimo markirano stezo (ki pelje naprej proti Komni Triglavskim jezerom) in se usmerimo v levo proti planini Za skalo.

tule pot skrene levo proti planini za Skalo (naprej gre pot proti Komni)

Stezica malce pred planino zavije v desno (seveda priporočljivo, da se skoči par metrov naprej do zapuščene planine). 

planina Za skalo

Sledimo slabše vidni stezici, ki preči melišča proti Travniški dolini (ob poti je kakšen možic), vendar pa je pot nekaj časa še dokaj dobro sledljiva - vmes pride tudi malce bolj zoprn vzpon, kjer pa je v pomoč sicer že rahlo "razmajana" jeklenica.

gremo po tej stezici, ki nas pripelje do prečenje melišča.

rahlo vidna stezica, ki preči melišča proti Travniški dolini (se mi sliši lepše kot Travnikova dolina) :)

zoprn del z jeklenico

Nadalje je stezica še vedno dokaj dobro vidna. Držimo se čimbolj desne strani doline, kjer so postavljeni, sicer bolj na redko, možici.

tu je pot še dokaj sledljiva :)

Čeprav nas je bolj "vleklo" v levo, ampak smo se na koncu držali bolj desne strani doline, saj je bil prvo predviden vzpon na Plaski Vogel preko Travniške škrbine (tu je malce bolj tečen prehod preko melišča, ki pa ga lahko obideš, če greš malce pod meliščem.

fantazija na poti proti vrhu :)

Od Travniške škrbine se vzpenjaš proti grebenu (vendar se malce pod grebenom usmerimo v desno proti Plaskemu Voglu). Na dveh delih je potrebno biti precej pozoren (sploh če je teren vlažen - v tem primeru pomoje se vzpon na Vogel odsvetuje), saj je malenkost plezarije, sicer pa na vrhu čisti užitek - razgledi fenomenalni na vse smeri, poleg tega pa v teh koncih brez gužve :) Razen nekaj živalic :)

malce plezarije na Plaski Vogel / 1. del

plezarija / 2. del

edini obiskovalci :)

prihod na vrh Plaskega Vogla

Plaski Vogel

Pogled z vrha proti Travniku

Nato povratek nazaj večinoma po isti poti, kjer dejansko kratek skok in smo na vrhu Travnika.

vrh Travnika

Travnik

Od tu dalje pa kratko grebensko prečenje do Travniške Škrbine od tu pa smo se usmerili začeli spuščati po delno "uhojeni" stezi proti Travniški dolini. tudi na tej strani, ko se pride proti dolini, pridemo do možicev, ki nas potem spet usmerijo na isto "stezo" po kateri smo prišli iz planine za Skalo. Sledi povratek skoraj po isti poti proti planini ter nato še počasi povratek do izhodišča.

Dolžina cele ture: cca 16km / cca 1.650 vm / GPX

Vrh nad Škrbino

Lepo izkoriščena nedelja, tokrat izhodišče Planina Razor in skok na Vrh nad Škrbino ter potem grebensko prečenje do Globokega in povratek na izhodišče.

Od koče se usmerimo v smeri Škrbine in Vogla (če se že navsezgodaj zagovoriš, potem je treba biti kar pozoren, da se kmalu usmerimo v smeri Škrbine, sicer se lahko zgodi, da greš v napačno smer :):) Skratka pot je lepo markirana in se zložno vzpenja.

Pri naslednjem razpotju pa smo se usmerili za direktno pot, ki je usmerjena bolj v desno proti vrhu (leva gre na sedlo Škrbina). Od tu naprej pa ni več nobenega razpotja, tako da samo urno oz. počasi proti vrhu gore.

Od tu pa smo se nadalje usmerili desno na dobro uhojeno stezo, ki nas pelje pod vrhom Meja, Vrh Hribcev ter nazadnje čez Rušnati vrh (steza je razgibana gor/dol). Še malo in pridemo do Globokega, kjer je tudi bivak, ki je bil pred leti obnovljen. Nižje je betonski bunker, ki je bil postavljen v sklopu Rapalske meje.

Od bivaka pa se po markirani stezi spuščamo nazaj v dolino oz. do planine Razor. 

Vseskozi smo imeli res fantastično vreme, skoraj brez vetriča, razen potem po grebenu, ko je z bohinjske strani nekajkrat malce zapihalo.

Res prijetno izkoriščen dan v fajni družbi.

Dolžina cca 9,5 km / 900 vm